ŠAO Velenje

Kot je že Alen napisal smo Tomaž Kodrič, Vid Preložnik in jaz plezali Peščeni raz v Turski gori 17.2.2008.

Na turo se odpravimo na večer. Ob polni luni, pasji družbi Cara in obujanju starih spominov smo hitro na Okrešlju, kjer nazdravimo Roku Mačku za opravljen izpit za gorskega reševalca.

Zjutraj se Alen in Rok odpravita v Mrzlo goro, mi pa proti Turski gori.

Peščeni raz - greben levo od meniha sem plezal trikrat. Prvič pozimi leta 1983 z domačinom Andrejem Grudnikom – Drejcem. Vse kar se še spomnim so: sposojene odsekove dereze s krivimi sprednjimi zobmi, nekaj strmih raztežajev in trd sneg. Zatem sem ga poleti dvakrat soliral, nazadnje leta 2004, kjer sem se še enkrat več prepričal, da je res krušljiv. Skrbi me mesto, ki je ocenjeno s IV+, ker ne vem, kako je tam pozimi. Mora biti veliko snega, ga je sedaj sploh dovolj, se sploh pleza pozimi tam..., za take primere pa imam plan B – Čadovo.

Po uri in pol vstopimo v steno z desne strani raza in približno 150 m višje od najnižje točke grebena. Po bicikl traverzi pridemo na greben, kjer se nam delno odpre pogled na nadaljevanje. Ne zgleda lepo, kar pomeni premalo snega. Strma snežna prečka v levo do kota, kjer se navežemo. Potegnem raztežaj po strmem kombiniranem terenu, na srečo natanko do ruševja. Varujem Tomaža in Vida, vmes pogledujem navzgor ter migam s prsti, me hoče zanohtat. Nič čudnega, če je pa bilo -13 zjutraj. Navzgor je preveč skal s tankim snegom, zato prečim v desno na raz. Za robom je lažje, še bolj pa sem vesel, ker je najtežji letni detajl desno pod menoj. Z višino narašča tudi veter. Sledita še dva raztežaja z varovanjem, nato pospravimo vrv in po grebenu na vrh Turske gore. Redke ture je potrebno izkoristiti do konca, zato s Tomažem odsmučava z vrha.

Rok Preložnik

Nekaj fotk: