Sobotni sončni dan je vabil na potepanje po Kamniško Savinjskih Alpah. Pot sva začela v Kamniški Bistrici in sva čez Žmavcarje prišla do prve točke, to je Bivak pod Skuto na Malih podih. Bivak je nov, lep in dobro obiskan. Bivak je še »gov« ima le penaste podloge za spanje. Vse ostalo je potrebno imeti s sabo. Tukaj sva pomalicala v družbi kavk in jo mahnila do naslednje destinacije Skute.
Nekje nad 2000 mnv se začne sneg, ki ga je ravno toliko, da za prečenje severno vzhodnih pobočij potrebuješ cepin. Tudi dereze niso odveč, saj je pomrznjenih delov kar nekaj. Prišla sva v pravo zimsko idilo in proti vršnemu delu Skute morala uporabiti alpinistično znanje zimskih pristopov sicer vrh ne bi bil osvojen.
Sestopila sva proti zahodu, skočila na Štruco in proti Mlinarskem sedlu do Bivaka Pavleta Kamperla pod Grintavcem. Druga malica v družbi Italijanov, nato še treh Slovencev. Ta bivak ima vse potrebno kar bivaki imajo.
Na poti do avta sva si ogledala še zimsko sobo na Zoisovi koči na Kokrskem sedlu. Na vseh bivakih je prostora nekje za 8 lagodnih ali 12 stišanih prenočišč. Hribi v tem času so primerni tako za plezanje na južnih pobočjih kot za dostope, le da za višje vrhove nad 2000 mnv ne pozabite derez in cepina. Od avta do avta 10 ur: hoje, lenarjenja, švicanja, debatiranja....
Uživala sva Jure in Tanja