Ko sva se z Janom peljala proti Kamniških so bili okoliški hribi v oblakih. Premlevala sva kaj storiti. Ali naj obrneva in greva domov ali preveriva stanje v Logarski. Odločila sva se, da greva v Repov kot in se lotiva smeri Sešetra kot sva načrtovala, v primeru megle bova pač ostala pri hoji. Ko sva prišla pod smer sva ostala na prvotni zamisli, saj so bili oblaki ravno nad koncem najine smeri. Smer se začne z raztežajem lažje plezarije v dobri skali. Potem je na vrsti buhtel katerega najlažje obideš da se obesiš na roke čeprav se zdi malo krušljiv, naju je oba zdržal. Tukaj klinov ni bilo potrebno zabijati, potem pa pride na vrsto plata kjer logično klinov ni več toliko. Ko se začne prečka v levo, se vse skupaj malo ustavi saj pri tej težavnosti pričakuješ kakšen klin, zato si ogleduješ sem ter tja kje je pravi prehod. Sprijazniš se s tem kar ti je na voljo in nadaljuješ. Pri prehajanju proti gredini opaziš na desni macesen, ki je omenjen v skici, vendar ta ni pravi in tukaj se največ navez zapleza. Ker sva bila opozorjena sva na macesnu štantala raztežaj višje. Oblila naju je megla ampak je bila vidljivost tolikšna, da z orientacijo ni bilo prevelikih problemov. Po lažjem raztežaju je bil na vrsti detajl z najvišjo oceno smeri. Ko se lotiš previsa, je na ključnem mestu klin. Do konca te čaka lažje plezanje, predno prideš do borovcev pa imaš celo možnost abzajla, saj je navrtan štant za spust po vrvi. Ker sva imela enojno vrv in nisva vedela kako so navrtana sidrišča, sva nadaljevala skozi borovce do travnika. Za sestop imaš 3 variante, najhitrejša je čez Lovsko stojišče, lahko pa se lotiš čez Planjavske zelenice na Sukavnik ali Srebrno sedlo. Zaradi megle sva izpustila najhitrejšo in odšla do Sukavnika.
Plezala sva: Jan Škorjanc in Jernej Radoja
Južna stena Planjave, Sešetra V+/IV-V, 350m
