Že eno leto sem Romani obljubljal, da jo bom peljal plezat Sivega Volka v Klemenči peči. Pomladi še nisva bila uplezana, poleti je bilo vroče, mogoče pa bo jesen primerna, saj nikoli ne veš kako muhasto je lahko vreme jeseni, pa tudi kar veliko obveznosti imava ta čas doma in tudi kaj še vmes pride.
Vremenska napoved je bila ugodna za nedeljo - to bo pravi dan, sva planirala, ko se naenkrat oglasi telefon in preseneti novica: Romana babica si predčasno postala. Že sem mislil no spet ne bo nič z plezanjem. Nekako nam je uspelo opraviti obiske v bolnici in spet je bila v prvem planu plezarija. Pokličeva nekaj kolegov, če gredo zraven, vendar so že vsi imeli svoje načrte – pa nič, bova šla pa sama.
Vreme nama je ustreglo saj ni preveč pripekalo in tudi pihalo ni tako kot na drugi strani Kamniških.
Prispeva na parkirišče in se kar čudiva, ko ugotoviva da bova sama v steni. Med pripravljanjem opreme Romano spodbudno bodrim, saj sem opazil kako je s straho-spoštovanjem pogledovala proti vrhu, povem ji da bova izstopila iz smeri blizu suhe smreke, ki sameva na vrhu. Sam pri sebi pa pripravljam rezervni načrt, da če se bo v prvem raztežaju, ki je po moji oceni najtežji, kaj zalomilo bova pač naredila abzajl nazaj.
Ko Romana prileze do prvega štanta in jo vprašam kako je, v odgovor pa dobim enega fajnega lupčka mi je jasno, da nama bo uspelo prilezti do vrha. Vmes je bilo slišati malce sopihanja in stokanja, vendar nič kritičnega, tudi odrgnjen komolec je ni motil. V smeri sem enkrat napeljal vrv malce cikcak in trenje je bilo zelo veliko, takrat me je okarala zakaj ne pobiram vrvi zadosti hitro, pa sem ji pokazal čisto oguljene prste in tudi takšnih komentarjev ni bilo več.
Zadnja plata pa se mi sploh ni zdela težavna, kot nekaterim in tudi Romana se je čudila ali sva sploh šla po pravi smeri, saj ji je bilo čist normalno splezljiva. Poznalo se je da sem jo v Portafurtuni plezališču na Krku, med dopustom vsak dan gnal po smereh, kjer je bilo zelo malo grifov, vse z izgovorom, da je to trening za Volka.
Na vrhu sem iz vsega grla zavriskal in ko je na vrh priplezala še Romana, je izjavila, da je tale Volk poleg malega Maja najlepše darilo za babico.
Babica je ponovno ugnala Volka – počil je lonec in pravljice je konec.
Matjaž Es
