Devet članov ŠAO je od 1. do 14. avgusta obiskalo Chamonix. Plezali smo na več območjih v okolici, najboljši vzpon pa sta v tem času zagotovo opravila Rok Plimon in Jernej Radoja-Bisti, ki sta preplezala steber Gervasutti v J steni Mont Blanc du Tacula.
Za letošnjo poletno sezono v Chamonixu so bile značilne predvsem izredno visoke temperature, tako da je bila plezalna dejavnost v masivu Mont Blanca omejena predvsem na plezanje skalnih smeri, saj so bile razmere v mešanih in ledno-snežnih smereh zelo slabe. Tudi klasični pristop na Mont Blanc preko koče Gouter je bil zelo nevaren zaradi padajočega kamenja v kuloarju pod kočo, tako da so pristope na Mont Blanc opravljali večinoma iz smeri Aiguille du Midi, ki pa je tudi delno nevarna zaradi serakov in možnosti snežnih plazov.
Jure Vrhovec
Člani ŠAO smo plezali pretežno skalne smeri, včasih z dostopi preko ledenikov, začnimo pa s poročilom o zagotovo najboljšem vzponu:
MONT BLANC DU TACUL – STEBER GERVASUTTI
V planu sva imela smer Eperon Frendo vendar so jo v hiši alpinizma odsvetovali, češ da se mixov zaradi slabih razmer ne pleza. Izbrala sva smer Pillier Gervasutti in pozno popoldne sva že postavljala šotor na ledeniku pod Aiguille du Midi. Naslednjega dne ob 05:00 sva odšla proti smeri, ob 07:30 pa vstopila vanjo. Prvih 300 m se odvija po razbitem svetu zmerne težavnosti, vendar pa je psihično napornih zaradi majavih blokov čez katere se je potrebno zmentlati. Z orientacijo je bilo kar precej dela saj si v steni vseskozi obkoljen z pokončnimi stolpi zaradi katerih se ne vidi vrha Mont Blanc du Tacula in posledično zaradi skice, ki je bila nerealistična vseskozi nisi vedel kje točno si. Za vsakim stebrom ki si ga preplezal se je odprl nov in spet te je zanimalo kaj se skriva za tem (mogoče že vrh smeri ??). Kjer se je težavnost povečala je bila skala kompaktna in v tem delu sva tudi najbolj uživala. Prišla sva v kuloar kateremu po skici sledi še samo en steber in si na vrhu gore. Na vrhu kuloarja naju preseneti sneg ki ga ni bilo mogoče pregaziti v plezalkah. Sledila sta dva raztežaja mixa, ki sta nama vzela največ časa. Imela sva vsak samo po en cepin za dostop in sestop, saj naj bi bila po nasvetu smer kopna. Plezala sva tako, da je prvi plezal z dvema cepinoma, drugi pa s kladivom. Tukaj naju je tudi ujela tema in povrhu še sodra in tako sva začela iskati prostor za bivak. Koncentracija je začela padati, nisva pričakovala da bova prenočila v steni, zato sva izgubila kar precej opreme (cepin, frenda, komplete, gurtne). Ob 00:30 sva našla polico na kateri sva do 05:30 premražena dočakala svit. Ugotovila sva, da se kuloar začenja šele tukaj in tako sva od bivaka do vrha naredila še 10 raztežajev dolgih 50 m se pravi 500 m. Od konca kuloarja sva imela še lažji mix in pol metra širok steber, od njega pa še snežno zaplato do velikega seraka ki je vrh Mont Blanc du Tacula 4248 m. Na njem sva stala ob 11:00. Sledil je še 3 ure dolg sestop do baze kjer sva imela šotor tam pa so naju že pričakali Jure, Tanja, Lidija in Teja ki so nama prinesli nasproti vodo in sendviče, ki sva jih tako kot še nikoli HVALEŽNA pokončala. Ker nama ni dalo miru, da sva za 800 m porabila toliko časa sva pobrskala in ugotovila, da so tudi druge naveze porabile približno toliko časa, vsi pa se strinjajo če je že višina 800 m, zaradi taljenja ledenika sedaj 900m pa je dolžina vsekakor dosti preko 1000 m.
Jernej Radoja-Bisti in Rok Plimon
Smer: Mont Blanc du Tacul, J stena, Piller Gervasutti, 900 m (yeah right…), VI+/V, M, TD, zahtevnost IV (Rok, Jernej)
POINTE LACHENAL – SMER CONTAMINE
V območju z dostopom z Aiguille du Midi, malo pred J steno Mont Blanc du Tacula leži Pointe Lachenal, ki v svoji južni steni ponuja nekoliko krajše odlične sklane smeri. Smer Contamine je tamkajšnja klasika, ki sledi sistemu razpok v odličnem granitu. Tura je kljub nekaj krajši dolžini okrog 300 m vseeno zahtevna, v smeri je potrebno obvladati varovanje z zatiči in metulji, svoje pa k zahtevnosti doda še približno 1,5 ure dostopa, sestop s spusti po vrvi in 2,5 ure za vrnitev preko ledenikov na Aiguille du Midi.
Jure Vrhovec
Smer: Pointe Lachenal, J stena, Voie Contamine, 300 m, VII-/V,TD (Tanja in Jure)
AIGUILLE DU MIDI
So fascinantne špičaste tvorbe granita, ki kraljujejo nad Chamonixem in se hkrati spogledujejo z Mont Blancom. Na višino 3842 metrov te pripelje gondola, ki jo deliš z različnimi ljudstvi tega sveta. Za vstop v »kozmično« smer je najprej potreben sestop z Midija v navezi preko ledenika vse do koče Cosmique. Smer je precej oblegana, razmere pa mešane do dobre. Z zimskimi gojzarji v miks-neprecenljivo. Na vrhu smeri pa čaka občinstvo, ki željno pričakuje fotografiranje z »zvezdami« Cosmiqua.
Teja Plešnik
Smer: Aiguille du Midi/SW ridge/ Cosmiques Arete, AD / II 4a, 300 m (Jernej in Lidija; Tom, Matej, Grega; Teja in Rok)
AIGUILLES ROUGES
V območju Breventa in Indexa najdeš za vsakogar nekaj. Granitna skala ponuja marsikaj: velike »šalce«, mini stopke ali nič stopkov, poke in še in še…skratka Drži. Smeri so kot po navadi polne, zato je mogoče boljša taktika, da pozno vstaneš in se šele okrog poldneva odpraviš na hitrostno plezanje. Če si v polžji prestavi ti zna odpeljati zadnja gondola. Dostope lahko izbiraš, od takih ki trajajo le pet minut, do tistih več kot uro trajajočimi. Mi smo večinoma izbirali smeri obrnjene proti jugu in tako uživali v razgledih na mogočen masiv Mont Blanca. Prav tako pa smo opazovali gručo padalcev, dih jemajoče skoke BASE jumperjev, reševalce, kolesarje,…Plezanje pa poezija, lepota, ubranost.
Teja Plešnik
Smeri v območju Indexa:
- Tour des Crochues, JZ stena, Atome crochue, 180 m, 6b/6a+, TD (Tanja in Jure)
- Tour Des Crochues, JZ stena, Les Violons Tziganes, 180 m, 6a+ ( Jernej, Lidija)
- Voie Brunat – Perroux, 5b, 250 m (Grega, Matej, Tom)
- Mani Puliti, 5c, 180 m (Matej, Grega)
- Gliere-Index-Pouce/Glierelower Buttress/ Modern time, 160 m, 5a, (Matej, Grega; Rok in Teja)
Smeri v območju Breventa:
- Jumeaux de Brevent, J stena, kombinacija Biodinosaure in Catyoucha, 220 m, 6b/6a, TD (Tanja in Jure)
- Buttresses/J Stena/ Crakoukass, 170 m, 5c, (Tom, Teja, Matej; Grega, Lidija)
- Cochercochon, 250 m, 6a (Grega, Lidija)
- Spitomaniak, 200 m, 5c+ (Matej, Grega)
- Buttresses /J stena/ La Somone,140 m,5b, (Tom, Teja, Matej)
- Planpraz/Charlanon/Clocher et Clochetons de Planpraz/SE face/ Cocher-Cochon, 250 m, 6a, (Rok in Teja)
PLEZANJE NAD KOČO REFUGE DU ARGENTIERE
Iz kraja Argentiere se z gondolo povzpnemo na Grands Montets, od koder je kakšne tri ure dostopa do koče Refuge du Argentiere. Čeprav sta bila oskrbnika Bea in Fred na začetku kar stroga (jejte tu, zložite nahrbtnike tja, vsedite se za to mizo…) smo se kmalu bolje razumeli, še posebej, ko se je Bea spomnila, da je bila Tanja na koči že predlani. Koča je zelo lepo urejena, stene nad kočo pa ponujajo izredno lepo plezarijo v južnih in jugozahodnih granitnih stenah. Svoje doda še odličen ambient z razgledi na 1000 in več metrske stene Aiguille Verte, Les Droites, Les Courtes, Trioleta in Mont Dolenta. Zaradi zahtevnega triurnega dostopa in sestopa, ki poleg tega poteka še po ledeniku, je tu precej manj turistov, kot v okolici Aiguille du Midi, to pa nam je še toliko bolj ustrezalo.
Smeri nad kočo so dolge približno od 200 do 350m, in ponujajo plezanje v odličnem Chamoniškem granitu v navrtanih in nenavrtanih smereh, ki pa jih ni za podcenjevati, saj je plezanje poči za nas, ki smo navajeni na apnenec kar naporno, čeprav običajno omogočajo odlično varovanje z metulji in zatiči.
Jure Vrhovec
Smeri:
- Aiguille du refuge, J stena, Le gateau de riz, 200 m, VI/IV+, D (Grega, Matej in Tom; Jernej in Lidija; Tanja in Jure)
- Aiguille du Genepi, J stena, Arete Sud, 250 m, V/IV, D (Jernej in Lidija)
- Plateau du Jardin, JZ stena, Diedre central, 260 m, VI+/VI, TD (Tanja in Jure)
OBMOČJE PLAN DES AIGUILLES
S srednje postaje gondole za Aiguille du Midi lahko hitro dostopimo pod S steno Aiguille du Peigne, v kateri poteka izredno znana klasična smer Metuljev greben, poleg tega pa še več navrtanih in nenavrtanih smeri različnih težavnosti. Smer Lepidopteres je krajša manj zahtevna nenavrtana smer, ki ponuja lepo plezanje za dneve, ko se nam ne da iti kam više. Približno ura in pol dostopa po polici in sestop po grapi vseeno zahtevata nekaj previdnosti.
Jure Vrhovec
Smer: Aiguille du Peigne, S stena, Lepidopteres, V/IV, 200 m, D- (Tanja in Jure)
GRANITNE PLOŠČE POD MONTENVERSOM
Malo pod postajo Montenvers, do koder nas iz Chamonix-a pripelje zobata železnica, ki obratuje že od leta 1908, se nahaja plezališče z večraztežajnimi smermi. Pleza se v čudovitih zglajenih ploščah, ki so posledica dolgoletnega popotovanja ledenika proti dolini. Vseskozi nas spremljajo prečudoviti pogledi na ledenik Mer de glace ter mogočne gore kot so: Dru, Grand Jorasses, Grepon…Smeri so zgledno opremljene (novejše smeri), prevladuje pa plezanje po gladkih ploščah z vmesnimi poličkami. Do plezališča je cca 15 minut hoje ter plezanja po kovinskih lestvah. Vse smeri se zaključijo s spusti po vrvi do začetka smeri.
Grega Ahtik
Smeri:
- Montevers, Aspirans sunrise, 110 m, 5c, (Grega, Matej)
- Montevers, Le Grand echele, 110 m, 5b, (Grega, Matej)
- Montevers, Adieusiberie, 110 m, 5b, (Grega, Matej)
- Montevers, Buddha bar, 110 m, 6a, (Grega, Matej)
Članek smo sestavili člani odprave: Jure, Rok P., Teja, Jernej-Bisti, Lidija, Grega, Tom, Matej in Tanja eni z besedo, drugi s sliko, vsi pa z mozaiki doživetij.
.jpg)
.jpg)
Hvala Mijotu za tehnično podporo pri urejanju slik!