V ponedeljek se z Julijanom dogovorima, da grema naslednji dan plezat in da tako izkoristima še zadnji dan njegovega dopusta. Da pa nama v torek nebi bilo potrebno prezgodaj vstati se odločima, da se še istega dne odpravima na okrešelj, kjer boma prespala na ŠAO "bajti". Na "bajti" je že bil Damjan Maher z družino in tako sva večer preživela v prijetni družbi.
Naslednje jutro se dobro spočita odpravima proti najini smeri. Vstopa v smer mi tokrat ni bilo potrebno predolgo iskati, kajti opis je tukaj zelo natančen in praktično nezgrešljiv. Smer je bila lepa, skala po večini kompaktna, ker smer ni prezahtevna sva znova plezala cug-cug, tokrat je vse potekalo nekoliko
hitreje kot za vikend. 100m pod robom stene sva se pa odločila za malo drugačen izstop kot je v tej smeri običajno (levo po polici in čez plošče). Izbrala sva desni krak, ki se sprva kaže v obliki nekoliko krušljive zajede (II-III), za robom pa nato čaka gruščnat izstopni žleb. Ta varianta (to je orig. izstop. op.u.) je verjetno nekoliko hitrejša, vendar jo z Julijanom odsvetujema, ker je potrebno prečiti majnše melišče, ki pa je zelo neugodno zaradi proženja kamenja.
Po krajšem počitku na vrhu začenema sestopati proti ŠAO "bajti", kjer sma pustila nekaj stvari, ki jih v steni nisva potrebovala. Ko sva prispela naju je pričakalo še eno presenečenje in sicer nama je Maher, ki se je že odpravil proti domu pustil na mizi sporočilo, da imava v hladilniku še piščančjo obaro in pa jajce, ki so za pojest. Ker sva bila oba že pošteno lačna sva se tega seveda zelo razveselila, ko so bili trebuhi polni, posoda pomita pa sva se počasi odpravila proti avtu.
V imenu obeh bi se še zahvalil Damjanu in Leji za večerno družbo in pa seveda odlično kosilo, ki sta ga nama pustila.