V soboto, ko je bila še stabilna vremenska napoved sva se z ženo odpravila v severno steno Storžiča in sicer v Kramarjevo smer.
Vstop v smer sva našla brez težav saj je edina takšna izrazita grapa pa še spominska plošča alpinistu je na samem vstopu. Na začetku je lepo plezanje, ki pa ga kmalu zapre strm skok in ključno mesto gladek pokončen kamin (IV), ki pa zame ni bilo ključno mesto. Tukaj sva se seveda navezala, v samem kaminu pa je zabitih dovolj klinov za varovanje. Sledilo je poplezavanje po grapi z umikanjem na desno kadar so bile skalne pregrade v sami grapi.
Kmalu na najini desni zagledava bivak midva pa naprej po desni v kamin, v levi lažji obvoz. Nato se grapa položi pred sabo pa že zagledava grajske razvaline. Predno se grapa zapre sva naletela na snežišče zato sva se že prej začela umikati v desno, čeprav je tudi v Miheličevih Slovenskih stenah pisalo, da se umikamo desno. Midva sva šla malo več v desno, iščeva prehod na travnato polico, krušljivo je tako da ne veš ali ti držiš skalo ali ona tebe. Potem zagledava preduh in si rečeva tukaj skozenj greva, tu pa je bilo zame ključno mesto.
Cvetka gre naprej pa se kmalu ustavi češ brez varovanja ne bo šlo, jaz zlezem pod njo ogledujem naokoli in zagledam sicer malo rjav ampak čvrsto zabit klin, očitno je tukaj že nekdo plezal. Na srečo sva imela vrv
pri sebi, navite čez ramo, uredim sidrišče Cvetka pa že pripravlja vmesna varovanja. Prvič je bila v vlogi, ko ona zabija kline in moram reči da ga je zabila prav po »muško«. Malo naprej vtakne v špranjo še frenda in že se je skobacala na travnati prag. Jaz za njo in sem se moral kar potruditi, da sem izbil klin. Od tukaj naprej pa po lažjem svetu do vrha Storžiča.
Sama smer je v večini brezpotje vendar nekaj kaminov, skalnih skokov in krušljive skale zahteva od plezalca nekaj alpinističnih veščin. Spet se je pokazalo, da je dobro v nahrbtniku imeti kaj rezervne opreme.
Plezala: Cvetka&Vinko Sitar
Storžič, Kramarjeva smer IV/I-III 615m