Vsem znana, včasih malo pozabljena, tam nekje Klemenča peč. Četrtkova ideja ŠAO združenja za nedeljsko druženje. ekipa 6 & 2 povabljena. Na pravi višini je ta peč ob pravem času, ko je spodaj že visoka pomlad, zgoraj še beli vrhovi savinjski. Podobno ugoden čas za peč je tudi jesen, morda celo boljši, ko je stena oluščena od zime načetih lusk, ki slabo držijo in včasih letijo.
Kratek dostop je še bil skupinski. Pod steno, dogovorjene naveze zasedemo položaje po celotni širini stene. Desni del - velika plošča je v jutranji senci rahlo neudoben, vendar zahtevnost smeri poskrbi za hitro ogrevanje. Po prvi smeri sonce napenja mišice, mi prav tako v drugi smeri. Ledeni možje še niso odšli zato mestoma veter hladi, da se pritožuje celo Daisy s svojo soplezalko. Pred spustom izmenjamo nekaj iz zgodovine, o vremenu in letečih luskah, o odlomih in zategli prečki v Goot America. Medtem ne naša naveza v hrupnem stilu s kamenjem opozarja nase. Proti koncu dneva nekatere naše drži smer Friko in Mrtvaški pajek. V slednji so vsi navdušeni nad obiljem velikih “šalic" v zgornjem previsu. Menda so tudi na skrajni levi, levo od kamina zacveteli svedrovci v smeri Cvetoča (novo navrtana). Nabasani z dogodki in novimi izkušnjami v Mozirju za mizo dopolnimo trebuhe.
Torej pozabljena Klemenča peč: zaradi občasnega luščenja skale, kje se pa ne. Trdih smeri, precej je Frančkovih, ko jo zlezeš je pa lepa. Poleti peč precej pogreje. Ampak domače je domače, na domačem pragu. Priporočljivo vsem za soočanje s plezanjem po velikih ploščah, ki so značilne za kakšno oddaljeno Paklenico, lanski “granitni” Ailefroide v Franciji.
Borili so se: Tanja, Julijan, Lidija, Jernej, Grega, Matej.
Preplezali smo: Iskalec sanj (VII/VI 190m), Friko (VII/VI,V+ 120m), Mrtvaški pajek (VII/VI+,V 120m), Cvetoča (VII-/V-VI 100m), Sivi volk (VI+/VI,V 220m), Sarti (VI-/V+ 110m), Snorki (VI- 80m), Goot America (VI+/VI 120m).
