Prvi lep praznični dan smo izkoristili še za eno plezanje na Vipavskem in sicer Nikolajevo smer.
Od cerkvice sv. Nikolaja smo po nekaj 
minutah prispeli do vstopa v smer. Prvi raztežaj je plezanje v prvem delu dobre trojke, drugi del pa je lažji vendar krušljiv rahlo divjinski, ko se prebijaš med drevjem.
Drugi raztežaj je po opisu najtežji in najlepši in to drži. Začetek raztežaj nudi dve varianti vstopa, mi smo šli po težji (štirka), kjer naj bi bilo tudi ključno mesto. Drugi del tega raztežaja pa se 20-30m svet postavi pokonci težavnost je vseskozi na čisti štirki.
Oprimki sicer so, vendar je treba v ozkih žlebičih postavljati noge tako, da plezalnik zatakneš v žlebič in se pomikaš naprej, v steni je nekaj klinov v začetku so še možna dodatna vmesna varovanja, proti vrhu pa zaradi same strukture skale le teh ni možno več uporabiti, tako da plezaš na zaupanje.
Jaz sem kot vodeči druge naveze imel možnost, da sem nekaj metrov, kjer ni bilo možnost vstavljanja vmesnih varoval lahko malo «improviziral« in tako pomiril psiho in potem splezal brez težav. Problem sem imel tudi s plezalniki, vzel sem namreč stare na katerih oprijem ni več najboljši, so pa bolj udobni za večraztežajno plezanje (beri iščem izgovore v opremi). Po drugem raztežaju smo vrv za nekaj časa pospravili in dva raztežaja plezali nenavezani, potem smo se spet navezali, čeprav v krušljivem delu nisi imel kam dati vmesna varovala.
Zadnje raztežaje do konca smeri smo spet plezali nenavezani, ker je težavnost bila med dva in tri, razen dveh nekaj metrskih skalnih skokov, kjer je bila težavnost štiri. Vmes je bil en detalj,ki je najbolj ustrezal ženskemu delu, ker je bilo potrebno« zajahati« skalo. Zaradi težavnosti drugega raztežaja smo časovno zaostali za predpisanim časom. V nekaterih opisih zaslediš, da je smer primerna za začetnike, pa smo si bili enotnega mnenja, da če nimaš predhodnega znanja in izkušenj v večraztežajnih alpinističnih smereh in suvereno ne plezaš štirk, potem boš imel v tej smeri težave. Primerjali smo po težavnosti prejšnji dve splezani smeri (Južni raz, Steber) in ugotovili da je Nikolajeva smer najtežja, čeprav je po oceni težavnosti Steber težji.
Vreme je bilo kar toplo za ta čas in je tudi pripomoglo da smo se rahlo utrujeni vračali domov z nasmehom na obrazu, po še eni uspešno in varno splezani smeri, v kratkem časovnem razmiku smo splezali tri lepe smeri, ki so nas obogatile z izkušnjami.
Hvala vsem, z mislimi pa že pogledujemo po zasneženih vršacih.
Plezali smo:
Bogdana & Jernej Kvas; Cvetka & Vinko Sitar;
Podraška tura, Nikolajeva smer IV/II-III; 375m;
