Turna sezona se pomika v svoje osrednje obdobje. Sneg in vreme imata daljša stabilna obdobja, v dolini je pomlad. Na videz idealno. Izbrali smo severno stran Begunjščice.
Načrt: turni dostop do grap, smuk za sestop. Razpoložena, deloma standardna ekipa 3+3 se dostavi na Mejni prehod Ljubelj, pod smučišče Zelenica.
Ustaljena procedura optimiranja opreme in v hrib po smučišču, ki ne obratuje. Obratuje pa izjemno število turnih smučarjev in malo manj pohodnikov, po smučišču in grapah so četice obiskovalcev. Naše pse na smučeh priganjamo navzgor in držijo ob pomoči srenačev vse do vstopa v Y grapo. Snamemo smuči , cepini zamenjajo palice in nadaljujemo v desni Y krak, 200m, III, 35-50 stopinj z ugodno snežno podlago. Stopi so stabilni, pod vrhom je nekaj 10 metrov dovolj trdega snega, da dodamo dereze in desno od dolge opasti, čez rob, na vrh, na sonce – greben Begunjščice.
Po grebenu potegnemo do vrha, mednarodno obleganega, kratek prigrizek in enodnevnemu triu se mudi na smuk v Centralno grapo. Previdno vstopimo čez rob s tistim dvojnim občutkom: kako bo in komaj čakam. Proti poldnevu severna stran ohranja pomrznjen, vendar ne pretrd sneg za smuko. Med zavoji je potrebno večkrat prečkati luknjast gaz pohodnikov, nekje na sredini spusta se grapa zoži, tudi naši zavoji, doda še nekaj dodatni stopinj strmine in za popestritev pohodnike namesto slalomskih količkov. Vse skupaj mine, po petdesetih metrih mine in grapa se končno odpre v široko smučišče. Držimo se desno (vzhodno) in ciljamo proti Sestopni grapi. Ko zmanjka gravitacijskega pogona vprežemo pse in na smučeh poženemo navzgor do vstopa.
Ime Sestopna grapa teoretično vzbuja občutke enostavnosti, vendar je sneg zelo različen, mestoma plazovina, trde grude, pomrznjene plošče, obsijani in senčni predeli, le ozki odseki z mehkejšim blažilno zaviralnim snegom. Do vrha nastane odločitev, da sestopim po enostavnejši poti, po vrhu, po ozkem grebenu nad Šentanski plaz nataknem smuči in po širši, vendar spodobni strmini odkurim v smeri smučišča. Medtem Jure in David navzdol po Sestopni grapi na smučeh. Na izstopu se srečamo, omenjene mešane snežne razmere so poskrbele za njun garaški manj uživaški a uspešen spust.
Za nas nedeljski trio sta bile to dve rešeni enačbi grapa-smuk. Sledilo je le še vijuganje po smučišču Zelenica do Parkirišča. Na koči sredi smučišča srečamo naš drugi trio, ki je imel povsem drugačen program. Še isti dan so se zvečer selili za naslednje tri dni v Julijce. Zato so na vrhu Begunjščice lahko malo dlje uživali sonce in ohranjali moči za večerni dostop na Komno. Polona je sestopila po Centralni grapi. Tom in Tanja sta presmučala menda zelo uživaški Smukuški plaz do koče na Zelenici.
Po običaju smo nižje pod Ljubeljem v gostišču s primorskim ambientom izmenjali vtise, vsi vidno zadovoljni. Tam se tudi razidemo, oni trije v svete turne kraje, mi trije na Štajersko.
Begunjščico z elanom obdelali: Tom, Polona, Tanja, Jure, David, Matej
Popisal: Matej Blagus