Peščica članov Petzlove ekipe, ki jo je Ueli Steck vodil na »dobro plačane« počitnice se je tokrat namenila v Colorado, na Ouray Ice Festival.
Imeli so vsaj dva razloga za obisk famozne Hobotnice v Rocky Mountains. Kot prvo je bil obisk prvopristopnika, ki živi v Boulder-ju (40 km SZ od gl. mesta Denver), in kot drugi razlog, namen splezati to legendarno smer ...
Slika 1 - Mathieu Maynadier v svojem poskusu na Flash v Octopussy
Jeff Lowe s »Hobotnico« pomakne meje v mešanem plezanju naprej
April 1994, serija fotografij pretrese plezalsko sceno in jo pusti brez besed. Šok je prišel v obliki plezalca v Gore-Texu, opremljenim s Charlet Moser cepinoma in plezalnimi derezami, ko je preplezal mogočno streho. Da bi dosegel majhen leden kapnik, ki visi nad praznino, je Jeff Lowe uporabil skalno plezalno tehniko. Meje mešanega plezanja je naenkrat porinil daleč naprej do točke, ko je bil s tem ustvarjen nov način plezanja, kjer led počasi a zanesljivo izgublja svojo vodilno vlogo. Daleč pred svojim časom, je bil Jeff Lowe takrat popoln plezalec. Čeprav sta plezanje južne stene Ama Dablama v alpskem stilu in njegova smer »Metanoïa« v severni steni Eigerja korenito spremenila tovrstne plezalske standarde, je smer »Octopussy« (Hobotnica) - prvi M8 vzpon v zgodovini povzročil majhen potres v plezalni srenji. Redko so fotografije navdihnile toliko idej, sanj ali odprle toliko novih vrat. Prišel je čas združitve dveh svetov: skalnega in lednega plezanja.
Ueli Steck v "Octopussy", dvajset let kasneje
Slika 2 - Ueli Steck na vstopu v Octopussy
Skoraj do dneva natančno, dvajset let kasneje se na poti na Ouray Ice Festival, Ueli Steck ustavi in obišče Jeffa Lowe, ki je v zadnjih desetih letih žal zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Nadalje, naredil je poldnevni postanek na apnenčastih klifih v amfiteatru Vail, kjer je v zadnjih tridesetih letih nastal pravi laboratorij za mešano plezanje in kjer se nahaja cilj potovanja, Octopussy.
Ueli sestopajoč iz na pogled splezane Hobotnice komentira:
“Ko so bile objavljene prve fotografije iz smeri Octopussy, sem bil star 18 let. Še vedno jih imam pred očmi in v glavi, povsem jasne. Ves ta čas je bila zame ta smer “nedosegljiva”, nikoli si nisem mislil, da bom nekega dne sposoben splezati kaj takšnega. Takrat sem že bil v alpinizmu, splezal sem tudi Eiger, ampak z lednim plezanjem sem šele začel in to v plastičnih čevljih. Octopussy je tip smeri ki navdihuje. Kljub temu da je takrat bil tak vzpon zame nemogoč, me je motiviral in vzpodbujal k trdemu in resnemu treningu. Octopussy je ena izmed tistih legendarnih smeri, katero sem si obljubil, da jo bom na neki točki življenja tudi splezal. Medtem ni več tako nedosegljiva, je že del zgodovine in mi je zelo všeč. Ko sem prvič zagledal amfiteater sem bil presenečen, saj se razvoj smeri še nadaljuje.
Slika 3 - Amphitheater v Vail-u, pogled iz desne s svečo in Erwan Le Lann-on na sredi
Vse smeri so navrtane (razen tistih, ki so ostale namensko neopremljene), sedaj obstajajo tudi smeri do težavnosti M13. Octopussy je lepa smer. Začetek je začinjen, vse do previsne stene s tremi klini in nekako težkim zatikanjem. Sledi dvajset metrov tankega ledu, raztežaj, ki je prvič bil preplezan 1993. leta se imenuje The Seventh Tentacle in je originalno ocenjen z WI6+. Sledi sidrišče z dvema ploščicama. Nad njim enostavnejša prečnica ki te popelje do V-razpoke v strehi. Tu imaš, če potrebuješ, možnost namestitve dveh vmesnih varovanj.
Slika 4 in 5 - Ueli Steck pleza Octopussy na pogled
Od tu naprej sledijo trije krepki in dolgi gibi preden imaš možnost nasloniti noge ponovno na led. To je mesto kjer postane malce vroče. Na pogled sem se moral odločiti v katero smer bom nadaljeval. Najprej sem pomisli, da bi šel levo naokoli, ampak na koncu sem spremenil plan in šel v desno naokoli, tako kot prvo pristopnik. Plezati po tistem kapniku je težko, kajti led je tanek in lovke so izjemno kratke. To je v bistvu vse. Tudi če je ključno mesto kratko, je celotna smer zelo pestra in vsebuje en veličasten raztežaj. Res nisem želel izpustiti priložnosti, da bi jo splezal na pogled, zato sem držal ledna orodja malce močneje, kot bi sicer bilo potrebno.
Jeff je takrat moral imeti izjemno trdno voljo. Naredil je toliko neverjetnih stvari in bil daleč pred ostalimi. V gorah ni nikoli razmišljal o poslih, zanimalo ga je samo plezanje; resnično strasten gornik. Ko ga vidite sedaj, si mislite, uživati življenje je potrebno čim bolj sedaj, ker je to edini blagoslov, razmere se lahko kaj hitro spremenijo. Še vedno pa lahko začutite njegovo strast. On je čudovit nauk o pogumu, ki navdihuje in vliva eno veliko spoštovanje.«
Reportaža in fotografije: Guillaume Vallot (14. jan. 2014)
priredba: MK
Slika 6 - Erwan Le Lann v sveči, v ozadju Mathieu Maynadier na vrhu, tik pred vstopom v Octopussy prečnico.
Slika 7 - Jennifer Olson v eni od mešanih smeri v Vailovem Amphitheatru in Mathieu Maynadier med plezanjem sveče - strečingom po preplezani smeri Octopussy.