Željni zimskih radosti smo se včeraj podali pogledat na Begunjščico. 
Kljub temu, da zima še ni pokazala svojega pravega obraza, smo mi uživali v begunjskih grapah.
Izbrali smo lažje, pohodno dostopne grape. Za vzpon smo si izbrali grapo čisto na desni strani Begunjščice. Do vrha smo imeli nato še dobro uro grebenskega prečenja in iskanja prehodov, ki niso bili najbolj zaliti s snegom. Skala pa tako vemo kakšna je. Drži jo, pa ne zato, da bo tebi v pomoč temveč, da se ne skotali soplezalcu na glavo. Na vrhu smo izvedeli, da je to Sestopna grapa.
Po čudovitih razgledih na vrhu, obveznem slikanju, malici, izmenjavi informacij o grapah, Andrejevim neumornim iskanjem štampiljke, smo z vrha sestopili po dveh različnih grapah.
Sanela, Martin in Andrej so se odločili za Centralno grapo. Pod njo je Andrej pustil smuči in odsmučal, kolikor se je odsmučati dalo. Anja, Jure in Tanja smo sestopili proti Begunjski Vrtači mimo Šentanskega plazu po Zahodni grapi. Sneg v Zahodni grapi je dobro predelan, v Centralni malo manj.
Tanja Ramšak