Kot se spodobi za plezalne cilje, se s Pavljim zgodaj odpraviva od doma proti Korošici. Pozabila sva, da je svetli del dneva že bistveno krajši, tako sva na parkirišču pri pl. Podvežak še v siju lune in zveznih utrinkov na nebu. S svetilko na glavi se odpraviva v toplo jutro proti Korošici in doživiva vse lepote nastajanja novega dne.
Ojstrica zažari v jutranjem soncu, pri koči na Korošici se ustaviva samo toliko, da natočiva nekaj vode, ni prave poletne gneče pri koči, morda še spijo. Najin jutranji cilj je Preložnikova v Vršičih. Pavli mi je že dan prej povedal naj vzamem opis in skico smeri zraven, on pa jo je sicer že plezal. »Kdaj«? »Že več kot trideset let nazaj«, je bil kratek odgovor.
Do vztopa v Preložnikovo preženeva še gamsa na straži, ki s piskom naznanja vsiljivce v njihov prostor. Najin cilj je le preplezati Preložnikovo smer v Vršičih. Nekaj po ogledu skice smeri in Pavljivega občutka za smer sva kmalu zgoraj na soncu, kot nalašč za pozno poletno martinčkanje. Midva, kot vsi upokojenci nimava časa, na poti proti koči si oglejujeva in ocenjujeva Pinterjevo in Desno v Lučkem Dedcu.
Malu naju mikata ti dve smeri, a prideta na vrsto še to jesen? Pavli ima danes željo splezati eno novejšo smer v Velikem vrhu. Sploh še ni plezal na JZ strani Velikega vrha, jaz sem njegovo nasprotje, vse tiste smeri sem že s Polono preplezal. Skala je nekaj posebnega za naše področje, malo kje v bližini se najde taka, ko to reče Pavli je zagotovo res.
Splezala sva Senčno smer, ki je nama s Polono bolj domača. Nekaj detajlov v smeri je še Pavli označil za posebne in vredne ponovitve. Ko sva na vrhu smeri se odločava, a greva na vrh in potem po markirani poti v dolino ali se po vrvi spustiva pod steno. Odločiva se za krajšo varjanto, ki se potem izkaže, da je bila časovno daljša. Bližnjica ni vedno najhitrejša pot v dolino. Kot vedno pri plezanju v teh krajih se avto samodejno ustavi v Četari na »analizi!«
Plezala Pavli in Stane
Napisal: Stane
