S Pavlijem sva se že nekaj časa dogovarjala, da greva splezat Igličevo v Mali Rinki. V petek je bila ugodna vremenska napoved, da pa imava malo bližje izhodišče in podaljšan spanec, se že v četrtek popoldne odpraviva proti koči na Okrešlju. A glej ga zlomka, kot naročeno začne prijetno deževati. A greva kljub dežju od doma, vreme bo, vedno je bilo.
Ob prihodu v Logarsko dež počasi poneha, po poti na Okrešelj pa je moč opaziti, da je bila močna nevihta. Računava na lepo jutro in res je bilo. Ob svitu ni na nebu nobenega oblačka, vse kot umito. Ko se odpravljava od koče, so vrhovi nad Okrešljem žareli v prvih sončnih žarkih. Obema so pogledi zahajali v potek Igličeve smeri. Pavli jo je že večkrat preplezal, jaz pa jo bom prvič. Kljub vsej prelistani dokumentaciji in skicam, ostane še najpomemnejši del; najti vse tiste prehode in priti na vrh.
Na vstopu v smer, kjer še zadnjič preverjava in preštevava opremo, da ne bo kaj preveč ali premalo, Pavli prizna, da jo bo tokrat prvič preplezal v plezalkah. Ko jo je nazadnje preplezal, je še v čevljih, to bi lahko pomenilo, da je od takrat minilo že dosti časa. Vstopni žleb je še malo vlažen. Od včerašnje nevihte ali je večji del takšen? V prvih raztežajih je nekaj naloženega kamenja, ravno toliko da naju opozarja na previdnost pri plezanju in dobro ogrevanje za nadaljne rastežaje. Smer je dobro opremljena s klini, tudi z novimi, tako se nama zgodi, da kakšnega tudi zgrešiva in uporabiva svojega. Na več mestih jih je tudi v izobilju, v tistih ključnih mestih lahko pri glavi vpenjaš in pri nogah izpenjaš. Tako nama ni bilo treba zabiti in izbiti dosti klinov, sva si pa zbijala emšo. To je dobra terapija za vse tiste, ki se jim emšo prehitro oddaljuje. Plezanje name gre tekoče, se dobro poznava in brez besed hitro napredujeva. Vse prehitro sva v vršnih platah, tiste si je Pavli že prej izgovoril, da so njegove v vodstvu.
Že ob poldnevu sva na vrhu, vmes še pokliče Mijo z Velikega vrha, presenetljivo naju signal najde. Pri sestopu se še malo ozirava naokrog, kaj bi se dalo v prihodnosti splezati, idej nama ne manjka. Kaj hitro jo od koče na Okrešlju mahneva v dolino, najin cilj je, kot je že običaj, da se po dobri plezalni turi ustavimo v Četari na analizi. Tudi Mijo in Vlado sta kmalu tam, da izmenjamo nekaj besed o današnjem plezanju. Vsi zadovoljni, vsi srečni!
Plezala: Pavli in Stane , Igličeva V/IV+, 350m v Mali Rinki
Stane Barber
