»Preden je drevo tako veliko, da ga ne more objeti noben človek, raste iz drobnega semena; ...
hiša s številnimi nadstropji se začne graditi s prvim zamahom lopate;
celo najdaljše potovanje se začne s prvim korakom.«
(Lao Zi, 6.st.pr.n.št.)
...In tako se je naše najdaljše potovanje in naš prvi korak začel v »mestu priložnosti«. Cilj je bil centralna (osrednja) grapa na Begunjščici.
Iz parkirišča na Ljubelju se je naš korak pričel viti ob 8. uri. Oprtani z zimsko opremo, hrano, pijačo ter dobro voljo smo jo mahnili po poti enosedežne žičnice. Jutranje sonce je nakazovalo, da se nam obeta prečudovito vreme. V mislih pa je temu sledilo popoldansko čmok, čmok, čmokanje po mehkem, razmočenem in stopljenem snegu. Zamisl' ti.
Pot se je povzpela mimo gozdnega plazovitega območja do koče na Zelenici, kjer plaz vsakoletno polomi ogromno vej ter dreves. Da je bil ogromen plaz, se vidi po višini polomljenih dreves, ki je segala višje od metra. Z'aj pa ti reč', če narava ni destruktivna.
Na vrhu žičnice in blizu koče na Zelenici smo spili čaj, obuli dereze, pripravili cepine, nadeli pasove, oprtali »rukzake« nazaj in hajd' proti grapi. Marta je sicer štartala z nami, vendar se je po dobrih 5' premislila in se odločila, da se bo sprehajala okoli koče in se predajala soncu. Mi pa lepo v račji vrsti, eden po eden smo se vzpenjali proti cilju. Čeprav je bila 
severna stran Begunjščice, se nam je na marsikaterem delu poti udrlo in je korak zastal. Pravijo, da videz vara in tako se je tudi dogajalo pri nas na vzponu. Na daleč je izgledalo, da je sneg kompakten in zmrznjen, vendar temu ni bilo tako. Kljub temu pa smo počasi in vztrajno »gurali« naprej in naenkrat smo bili na vstopu v grapo. Sledil je kratek počitek pred vstopom v grapo, potem pa veselo proti vrhu. Razdalja med nami se je povečevala med vzponom po centralni grapi. ...Zabiješ en cepin, zabiješ drugi cepin, pa leva noga in desna noga......in zopet....ponovi vajo......še 1x.....pa vse tja do vrha. Prvi je prišel na vrh Igor, za njim jaz, na koncu pa se nama je pridružiš še Jože. Prvi je vrh dosegel po pol dvanajsti uri dopoldan. Za njim pa vsak z majhnim časovnim zamikom. Tu smo si čestitali in se prepustili krasnim razgledom. Kamorkoli si pogledal, krasni novi svet. ....Oblaki in megla sta prekrila naš vsakdanji svet....iz »mehke vate oblakov« so se dvigale kot nasajeni otoki Karavanke, Julijske alpe, Kamniške alpe. Topli žarki so se vpijali v kožo, koža potrebuje D vitamin, nasmeh na obrazu, saj se izloča serotonin (hormon sreče), veselje v srcu, saj ti govori bistvo (ne tvoj razum) in uživaš v trenutkih radosti....lepo je to življenje.
Ko smo se najedli, smo naredili še »škloc« za skupno sliko in se pomenkovali, kam sedaj. Namen smo imeli preplezati še Y-grapo, vendar nam razmere in pogoji niso ugajali, zato smo se odločili za 2. varjanto. Sestopili smo po Šentanskem plazu. Prvih 20 metrov je bil sestop po kamenju, nato pa se je pot sestopanja nadaljevala po snegu. Mimo nas je švignil tudi turni »oldtimer«. Na izteku plazu nas je počakala Marta. Medtem, ko smo mi gazili gor in dol, se je ona predajala toplim žarkom na koči in pri ponovnem srečanju je bila vsa spočita. Nato smo skupaj nadaljevali pot navzdol do izstopne točke pri »parkplaca« na Ljubelju.
Da je bila tura uspešna, smo potrdili šele v gostilni, kjer smo si privoščili domači narezek in opojno tekočino. Z Marto sva ostala pri čaju, sta pa »kamerada« rekla, da če se bom bolj družil z njimi, da se bom hitro »pokvaril«. Vendar ne moreš ti kar tako male bude »pokvarit«. No, tudi to se lahko zgodi, vendar namesto da bi se kaj zlagal, bom potem povedal kako resnico po svoje. Zdaj si pa naj vsak misli, kar želi.
Sledila je še le vožnja proti Velenju in »basta« za ta dan...
...In tu se je naše dolgo potovanje končalo. Kjer je volja, tam je pot in kjer je pot, tam je cilj. :) Hvala za vašo pozornost.
V ekipi smo bili Jože Ošlak, Igor in Marta Kučiš ter moja malenkost.
Opravili pa smo:
Karavanke / centralna (osrednja) grapa (II-III – 35°-40° - 200m – 45') / sestop po Šentanskem plazu.
No, to je to,
pa SReČNO,
Boris Vogrinec
