V nedeljo so bili ura, sonce in termometer še nizko, ko smo se tečajniki alpinistične šole ŠAO-2011/12 zbrali pri Bukovniku, na najvišje ležeči kmetiji v Sloveniji (1327 m). Naš cilj je bil pristop na dvatisočak ter srečanje s temami, ki pomenijo uvod v osnovno zimsko tehniko.
Da bi se spoznali s teorijo o zimski tehniki, smo imeli že prej v dolini predavanje, na poti proti vrhu pa smo na različnih delavnicah ob demonstracijah in praktičnih vajah kopičili »snov« na tisto stran tehtnice, kjer jeziček označuje varnejše območje gibanja gornikov v visokogorju v hladnejšem obdobju leta.
Da oprema sama po sebi ne pomeni tudi varnosti, je bila rdeča nit delavnice osnov reševanja iz plazov. Tu smo mnogi prvič prišli v stik s pomembno napravo v kompletu plazovnega trojčka, to je plazovno žolno. Veliko besed je bilo namenjenih temu, kako, kje in kdaj prepoznati znake, ki nam »namigujejo«, ali je izbrana pot varna, ali pa je bolje izbrati drugo oz. se vrniti k prijazni »gazdarici« na kočo, da nam skuha joto in čaj. Če pa kljub previdnosti pride do sprožitve plazu je bistvenega pomena poznavanje opreme in kolegialna pomoč, je bila ena od misli te delavnice.
Katera metoda je za preverjanje trdnosti snežne odeja najboljša, še nismo razčistili. Smo pa pred vstopom v strmejši del, ki je plazovno nevarnejši, naredili snežni prerez bele odejice in analizo ponovili po Norveški metodi. Oba rezultata sta izkazovala sumljive snežne plasti, ki pa zaradi nizke višine snega, niso pomenile tolikšne nevarnosti, da si nebi nadeli derez in se podali naprej.
Sledil je učni poligon o uporabi cepina in derez, ki je bil postavljen kar na celotni poti do Male Raduhe.
Ko smo se na najvišje ležeči delavnici okrepčali in si ogledali visokogorsko predstavo mimoidočih o stoji na glavi, je sledilo učenje zaustavljanja s cepinom. Sam ugotavljam, da se bo potrebno ponovno začeti voziti po toboganih v vseh mogočih položajih (priporočen je tudi obisk judo kluba), da bo naslednje doživetje zdrsa po snegu s cepinom v rokah namenjeno vadbi samega manevra in ne podoživljanju brezskrbnih otroških dni.
Zadnja ta dan, a ne manj pomembna je bila delavnica s tematiko izdelave sidrišč v snegu in gibanja naveze v zimskih razmerah. Preizkusili smo izdelavo sidrišča s pomočjo cepina in snežne lopate. Ugotovili smo, da je lahko človek tudi "Reverso", kaj je pomembna razlika med statičnim in dinamičnim načinom varovanja in še mnogo drugega. Ker se je sonce že pomikalo proti Ojstrici, je bil čas, da se po poti prihoda vrnemo v dolino.
To so bistvene stvari, ki so se zgodile formalno, mnogo je bilo neformalnih, med potjo, med malico, na zbornem mestu itd., predvsem v smislu medsebojnega spoznavanja in prijaznega opominjanja, da je potrebno snežne verige namestiti pravočasno … kot tudi utrjevanju zaupanja in prijateljstva med tečajniki.
tečajnik Luka Zgojznik
