Ko zna, šta se desi kad dve bjonde odlaze u stijenu Omiša i deo Biokova?
S Tanjo sva prejšnji teden znova plezali skupaj. Bilo je fantastično! V ponedeljek sva se namestili v apartmaju kampa Lisičina, ki se nahaja ob reki Cetine v Omišu. Atmosfera je v tem delu mesta izjemna, ne le zaradi prijaznih lastnikov kampa temveč zaradi okolice, v kateri se le-ta nahaja.
Prvi dan sva se podali v neznano. Zamislili sva si smer v steni nad Omišem, s katero naj bi spoznali tako skalo kakor moje znanje manevrov. No, poskusila sem malo voditi, a vseeno se še vedno raje prepustim vodenju. Tanja je v tem res odlična.
Drugi dan sva odšli spoznavat šestintrideset kilometrov dolgo gorsko verigo Biokovo, ki se razteza od reke Cetine v Omišu vse tja do spodnje Neretve. Plezali sva v zelo znanem delu, ki ima ime Vrisove glavice po vresju oz. resju, ki pod stenami rase. Tu so večraztežajne smeri navrtane preko izredno lepega nagiba stene s polno luskami, kraškimi luknjicami in skoraj narejenimi mini radiatorčki. Smeri so lepe, ne pretežke tudi za tiste (mene racimo), ki se radi vlečemo na gurtne in izumljamo že skoraj pozabljeno tehničarjenje.
Tretji dan so bile roke zaradi trnja že krepko oguljene, popraskane – skratka ranjene, Tanjn sredinec pa odebeljen. Le čemu?
Zato sva ta dan odšli še nižje po jadranski magistrali, mimo Baške vode v eko-vas Topići. Tu so ravnokar zaključevali s pobiranjem oliv ter s pripravo balinarske steze za vse »snobe«, ki si v sezoni lahko privoščijo košček kupljenega miru. Odločili sva se, da prečiva greben Debeli rat. Bilo je izjemno.
Pogledali sva tudi v športno plezališče nad Brelo, za katerega je reklamo delal nek najin znanec. Zaradi kratkega dneva nama je uspelo splezati le eno smer, ostale sva si pustili za drugič, ko nas bo več s »feraina« tu na dopustu.
Pogledi na še vedno žarečo jesen, občutek močnega vonja mediteranskega cvetja, bleščeč soj žarkov zatona večernega sonca, tam nekje sredi valov, trdna vez med tovarištvom, bratstvom i edinstvom naših južnih sosedov in nas nekje međutim prepriča, da se sem še splača. Tanja hvala!
Midve se za vse informacije zahvaljujeva koroškim plezalnim kolegom. Več za vse, ki bi tja radi odšli pa na strani:
http://www.marulianus.hr/
http://www.plezanje.net/climbing/db/cragIntro.asp?cc=HR&type=W
in Hrvaški vodniček CROATIA od Borisa Čujića
Tekst: Polona Kuzman
Slike: Polona in Tanja