Tanja z "lušti" po slovenskih hribih in navajena maroške vročine,
jaz z "lušti" po malo hladnejšem in svežem zraku... in skupni "lušti" po kakšni lepi plezariji v hribih. In je padla odločitev.
V nedeljo, 10. 7. 2011, sva se odpravili proti južni steni Planjave in najini smeri, Jašikam (260m, V/IV). Našli sva jo brez večjih problemov (opisi dostopa in smeri so dobri) in tudi začeli gladko. Kljub obletavanju rojev drobnih muh že na začetku, sva bili obe zadovoljni, da nama gre kot po maslu. In sva si mislili: "Če bo pa tako lepa plezarija, kot je bila v prvem cugu, bo pa res že kičasto. In da ne štejemo še prečudovitega vremena." In res bi bilo kičasto, če bi bilo tako.
Smer nama je kmalu pokazala svoj drugi obraz. Precej naložen teren, polna takšnih in drugačnih borovcev, zahtevala je kar precej zabitih (in izbitih) klinov, "frendov", čim daljših gurtn in kompletov... dela nama ni zmanjkalo prav do konca smeri.
Vsak raztežaj nama je prinesel kakšno novo presenečenje... ko že ravno misliš, da bo lepše. Ampak nisva se pustili, da bi naju karkoli odvrnilo od biti dobre in prešerne volje. Na koncu naju je čakal še zanimiv sestop in k sreči sva tudi tega našli "tapravega tahitrega", ker najine čutare niso premogle niti kaplje tekočine več in motivacija je bila usmerjena samo še proti zasluženem pivu ter joti (brez klobase).
Tekst: Anja
Foto: Tanja