Deževje je mimo in ponovno smo na poti proti Vipavi. Naši zasedbi so te stene še dokaj neznane, za današnjo raziskavo ciljamo na nenavrtane smeri v sektorjih Ura ter Trije stebri.
V vodničku sicer lepo piše po petih minutah hoje zavij navkreber, a zatopljeni v pogovore raziskujemo "pragozd" predaleč naprej proti cerkvi. Ko po dveh urah in kar nekaj višincih polno otovorjeni obrnemo nazaj, končno pridemo pod stene, katere malce izgledajo kot sektor Ura. A nikjer nobenega klina, niti svedrovcev edine opremljene smeri. Raskirati nismo želeli, zato sestopimo in poizkusimo nekaj sto metrov na zahod. In res, v gormovju skriti skali končno najdemo vstopni klin. če smo prej bili dokaj nesigurni kje smo, smo tukaj prepričani, da smo v sektorju Trije stebri.
Odločimo se za smer Varianta treh stebrov V+/IV, ker pa je dokaj kratka 
(dva raztežaja) složno pade odločitev, da nadaljujemo naprej, če bo šlo. Igor že komaj čaka da prične. No ja, takih tečajnikov, ki si želijo plezati v vodstvu in to v nenavrtanih smereh zmorejo tudi suvereno, dokaj premišljeno in previdno, bi si človek želel še več. Vstop izgleda enostaven, po par metrih pa dobiva s Pavlijem sporočilo od zgoraj: "tole pa ne bo kar tako!". Zanimivi prehodi, pa naložene skale prav tam kjer ni nekega oprimka so prav popestrili plezanje. Kot zadnji sem imel nalogo čiščenja, tokrat ne številnih trav, ampak nevarno naloženih velikih lusk v smeri.
V nadaljevanju se Igor odloči za sprehod po ozki polički na vzhodno stran stene, tam pa navpično navzgor pod previs(ek), pa adrenalinski "skok" čezenj in naprej do vrha. Tako je po daljši liniji obvozil sicer direktno varianto sosednje lahke smeri "Trije stebri, III".
Naš zadnji raztežaj pa je bil vsaj dve stopnji težji in bolj prepišen, zato pa dokaj zanimiv za plezanje. Na ozkem ošiljenem (in naloženem) vrhu nam je ostalo še eno vprašanje: kje opraviti spuste do vstopa? Na koncu, ko smo že skoraj žrebali, smo se zaradi naravnega sidrišča odločili za navpično, senčno severno steno in pohodni sestop ob stenah. Dva kratka skoka mimo preduha, od tega eden malenkost bolj po zraku sta poskrbela, da nismo imeli vojne z šavjem in drevjem, katerega smo imeli to dopoldne že vrh glave.
Na koncu, po (s travami) naoljenem sestopu pa, krepki stiski rok, sendviči in zaslužena pijača. Spet smo imeli super sredo, lepo in zanimivo smer ter obilo sonca. Le nepotrebnim raziskavam džungle bi se lahko izognili, če bi na spodnjih odcepih bile usmerjevalne table vsaj z imeni sektorjev. Tako pa, iz tega šavja in skozi listje se ni prav nič videlo, ne gor, ne levo ali desno. Po drugi strani pa je bil kondicijski trening, a rame še danes bolijo ...
Igor, Pavli in Mijo / ŠAO
Lezli smo:
Vipava / Trije stebri - Varianta treh stebrov; V+/IV + nadaljevanje po desni, 120m, 1h 50min
