Naj še kdo reče, da ferajn ni koristna zadeva. Če ne bi pridno hodili in o marsičem govorili, se ne bi tako fajnih stvari dogovorili. Ker nas je nekaj mlajših pripravnikov, ki bi radi počasi začeli sami osvajati hribe in pridobivati nove izkušnje ter utrjevati znanje, je Jure prišel na idejo, da bi nas pospremil v MeDo-ta.
Malce s strahom smo spremljali sobotno vremensko napoved, ampak šli na pot z mislijo, da nas pa že ne bo pregnala kakšna kaplja dežja. V smer smo se podali okoli pol desete ure. Ves čas nas je spremljalo sonce (še sreča, da je večina smeri bila še skrita v senci), »švic« (malce od napora, bolj pa od adrenalina) in še malo več »švica« ob iskanju mesta za čudovit spust po vrvi.
Kljub temu, da smo ta dan opravili z eno smerjo, je bil izkupiček odličen. Uspešno smo prestali izkušnjo kako je plezati prvi v navezi in si na koncu zaslužili pošteno kosilo ter veliki »Na zdravje!«.
Še kot zanimivost… MeDo ni tak strah in trepet kot bi si mogoče kdo mislil ob premagovanju medveda… Preprosto je izpeljanka iz začetnic krajev od koder sta plezalca, ki sta prvič splezala smer- MEngeš in DOmžale.
Plezali smo: Jure in Tom, Marija in Anja
Foto: Jure, Tom
