Ker smo prejšnji vikend osvojili zasneženi Triglav smo se odločili, da se tokrat odpravimo v hribe bližje domu.
Tokrat sta opravičeno izostala Simon in Igor zaradi zdravstvenih težav, ostala sva midva z Jožetom, pridružil se nama je David. V soboto smo se kljub slabši napovedi dogovorili, da se prihodnji dan vseeno odpravimo in na terenu preverimo ali so vremenarji spet »brcnili v meglo«, kot že velikokrat do sedaj. Cilj so bile tokrat grape v Velikem vrhu, saj smo po pregledu nekaj albumov s fotografijami iz prejšnjega vikenda, ko so vrh osvojili člani PD Ptuj ugotovili, da so grape lepo narejene.
Melodija Golica na budilki v zgodnjem nedeljskem jutru na žalost ni opravila svoje naloge, saj me je samo še bolj zazibala v sen o snegu in dobrih razmerah, zaostanek pri vseh jutranjih opravkih pred turo sem nato uspel nadoknaditi šele do izhodišča pod planino Podvežak, do kamor smo se brez večjih težav pripeljali z avtomobilom. 
Vreme oblačno, temperature precej sveže, travnik na planini popolnoma kopen, večja količina pomrznjenega snega se je začela šele malo pod prvim sedlom nad planino Podvežak. Meljemo sneg in nabiramo kilometre po lepo zgaženi poti vse do odcepa za Moličko peč, nato pa se odpravimo v smeri letne poti proti Dleskovcu. Vmes nas nekajkrat čez oblake pozdravi tudi sonce, vendar mu volje hitro zmanjka, nadomesti ga veter in megla, ki se drži vrhov nad nami. Gazi sledimo pod letnimi smermi v Velikem vrhu, skoraj do sedla med Dleskovcem, ko nad sabo zagledamo strmejšo vzhodno pobočje v katerem se grape nahajajo. Po kratkem posvetu se odločimo, da za vzpon izberemo najtežjo Galamboško grapo in nato z vrha sestopimo po Direktni grapi. V rahlem sneženju v popolni zimski plezalni opremi opravimo s sitno izpostavljeno prečko v desno do vstopa.
V grapi smo imeli zelo raznolike snežne razmere, na vrhu se nato strinjamo, da je njena ocena naklonine 85° precej pretirana, verjetno odvisna tudi od snežno – skalnih razmer. Na vrhu se ne zadržimo predolgo, le toliko, da nekaj na hitro pojemo in popijemo, saj neprijetno piha. Sledimo skromnim ostankom sledov predhodnikov in začnemo sestopati po Direktni grapi, s katero dokaj hitro opravimo. Ko smo zopet na dnu in odvečno opremo naložimo v nahrbtnike nas čaka le še sestop med čedalje gostejšimi snežinkami nazaj do planine Podvežak in do avtomobila, kjer se sneg spremeni v dež in ves nekaj ur trajajoči čar sneženja prehitro izgine.
(S)plezali smo:
- Galamboška grapa III /85°, 120 m
- Direktna grapa 40° - 50°, 120m, (v sestopu)
Jože Ošlak, David Matjaž in Matija Nerat
Fotografije prispevali Jože, David in Matija
