Tale nova zima je v začetku navdušila za dvema sunkoma dobrega pršiča, ta drugi je bil skoraj brez podlage. Zelo naporno za smuči. Najboljše bi bile take bolj debele. Če snega, kje niso splužili, ga je pobrala odjuga. Tako je Roberto večkrat povabil na mariborsko Pohorje, po temi, zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Kot na fronti, topovi na obeh straneh, sneženje v sunkih, veter, spodaj pa Maribor v soju luči, kakšne nepozabne zarje vzhajajočega sonca …Prvič sem se srečal z zajlo čez smučišče (od ratraka), super zavarovanje. Škoda, da ne morem mojega spomina povezati z računalnikom, da bi lahko videli tudi Vi vse to. Peca z močnim vetrom, ki na mrežah ob smučišču sploh ne postane in nas goni v visoke ture. Smučišče pa idealno. Drugje pa snega ni dovolj.
Kredarica, kot v najboljših časih, kljub manjši višini snega po podatkih.
Naš ta boljši – Nejc Kuhar je v prvem snegu v Dolomitih, v idiličnem pršiču, včasih kar dvakrat na dan na Marmoladi. Se splača pogledat njegov domačo stran, kar potegne te naprej. Na prvih tekmah kar na drugem mestu, za las zamuja ta prvega. Na avstrijski veliki tekmi je spet za malo spustil avstrijca na prej, pol pa še dva naša do 4. mesta, pa še kdo iz Slovenije. Super smo tole ponovili na Peci, Roberto, Tilen, Janko, Matej in Boris. Res da se nismo napovedali 2. januarja, pa vseeno nobenega avstrijca nismo spustili vmes, no res, da niso vedeli, da gre za savinjsko šaleško probe tekmo.
Planinska zveza Slovenje je našo tekmovalno reprezentanco opremila z novimi dresi – lepi odtenki barve fante kar nesejo naprej. Nejc je prvi objavil spored tekem slovenskega pokala. In že smo kombinirali kdo bo peljal na Stari Vrh na Vertikal race 8. januarja 2011. Roberto je zmagal v ponudbi prevoza, ker se mu je zelo mudilo nazaj. Takoj pred štartom je hitro zaklenil ključe od avta v avto in že se je mudilo čakat nove ključe. Na nesrečo mu je oče prinese nove ključe, še preden so vsi odšli. Na prijavah se zberemo stari in novi obrazi. Anžeta ni ker je zbolel. No to se je že pripetilo. To da pa Milana ni bilo je pa presenečenje. Res, da ni bilo kategorije rekreativci. Vzrok je bil v treningih na Peci, ki so se baje končali z bolečino v rebrih in ga zadržali za zapečkom, ali se ni to zgodilo že Petri in meni enkrat na Okrešlju? No nekaj smo jih premagali že pred štartom, čeprav bi jih raje po štartu (malo težje). Izidor pride s spiskom obljub Anžetu in izročim mu svoje dogovorjeno. On je odkrit, če me vidi mu ni po volji. No sam pa tud ne more tekmovat. Organizatorja, najbolj vidna dva Tomaž in Igor v res expeditivnem načinu vse porihtata, številke, darila, opozorila, navodila, denar …. Govornik navdušuje tekmovalce po zvočniku, vsak sliši svoje, ….legenda turnega smučanja …..itd. Tekmovalci se ogrevamo, kontrole so na svojih mestih. Veliko snega glede na razmere, smučišče zaprto tudi za turne smučarje. Malo grem vštric s Klemnom, da se pokažem. Mal se pomenim s tem malo z onim in že stojimo v startni črti. Zupančič malo bolj čez, kot smo že 
navajeni. Moja super pozicija in navdušenje in me v prvih 100 metrih spet nese s prvimi štirimi, in hkrati mal prigovarjam Marjanu, če lahko gre hitreje, Rečem drž se Trilerja (kar se je potem izkazalo kot napaka, ker je zmagal Mikloša) in potem grem na svoj tempo oni pa tud. Prva skupina se oddalji, zadnja me ne dohiti in tako potujemo gor. Dobro označena trasa, pohvala organizatorju. V zadnjem delu največja strmina v temi. Tam se mi pridrsa na smučeh naproti Jana. No si mislim da je tako dobra, da me je prišla že nazaj s cilja bodrit .. V resnici je odletela na ledeni ploskvi in je bila zelo, zelo vesela mene, umirjenega tekmovalca, kajti ne bi ji bilo po volji, da ima za petami že drugo uvrščeno Anjo.
Redke so tekme na katerih župan tekmuje in potem še podeli naslove. Bravo tak župan!
Imeli smo pa tud pravega fotografa z izkušnjami s turnih tekem - Gorazd, človek z dušo. Verjetno bomo videli nekaj lepi slik!
Na poti domov kliče Robija žena, no nekako je znal telefon odložiti.
Evo zvoni Jankotu, zmagovalcu v svoji kategoriji nad 45, kaj ni to moja kategorija, kako je prišel v mojo kategorijo, pa ravno sedaj, ko ni Milana. So pa tudi drugi Franc, Robert ...
Hči Jankota vpraša, kot že neštetokrat po vsaki tekmi: ali si zmagal Ati (zdaj je že toliko stara, da se mal spozna na to)
in prvič lahko Janko reče, ja sem zmagal in čisto po tiho doda v svoji kategoriji (jaz pa si mislim v moji).
Resnični interes se sliši od mamice: ali si prehitel Stropnika? Super uspehi, tudi jaz sem bil zadovoljen nad njegovim uspehom.
Sem rekel, da ga vozimo na tekme, dokler bo zmagoval, pol je pa on na vrsti. Kje so tisti časi ko se je vsak hotel peljati s svojim avtom, je že našel kak izgovor da je to izpeljal. In kje so tisti časi, ko smo bili vsi v Markotovem Mercedesu. Včasih se je zdelo, da nas je več kot Jezeranov, kar potem nikoli ni bilo res.
Vabimo Vas na tekme tekmovalnega turnega smučanja, ker naši najboljši že plujejo med prvih 15 na svetu z Nejcem Kuharjem, Matjažem Miklošem, Klemnom Trilerjem, Anžetom Šenkom, …..vsi imajo lepe drese in se vzpenjajo skoraj 1600 m v višino na uro.
Boris