Zgodaj zjutraj, na prvi letošnji dan, 
ko še večina počiva po najdaljši noči, smo se Rok M., Matej in jaz odločili, da ga izkoristimo kar najbolje. Rok M. je skoval načrt, da gremo v Stanetovo zajedo in tako je tudi bilo.
Po kakšni uri hoda smo prispeli pod smer, ki smo jo opazovali že od daleč. Nadeli smo si vso opremo in jo ucvrli po smeri navzgor. Začetni in zadnji del sta bila fantastična, saj je bil užitek plezati s derezami in cepini po dobro zaliti zajedi, še posebej zame kot začetnika.
Sledil je vmesni del, kjer so bili krajši skoki brez snega, le malo žledu po skalah. Tu smo se zaradi varnosti navezali in s pomočjo iznajdljivosti premagali skoke. Moram reč, da ni mačji kašelj, saj moraš dereze dobro postaviti in tudi cepine pravilno »haklat« za skale ali zapikniti v tanek led. Vendar sem se kar dobro znašla in mi ni delalo hujših preglavic.
Sledi je še izstop iz smeri in že smo se sončili na jasi pod Raduho. Tu smo se malo okrepili z domačimi medenjaki, pospravili opremo in skočili na vrh Raduhe, kjer smo se še malo greli na soncu. Počasi smo se odpravili čez Durce nazaj v dolino.
Vsi zadovoljni smo sklenili, da je bila to zelo dobra poteza in smo si rekli, če bo celo leto tako dobro, kot je bil prvi letošnji dan, potem bo že pa »kičasto«.
Marija Verbuč