Z Matijo sva se za vikend udeležila turno smučarskega tabora na Zelenici, v organizaciji vodnikov turnega smučanja štirih društev: PD Velenje, PD Konjice, PD Ptuj in PD Nova Gorica.
Naša pustolovščina se je tako pričela že v petek 5. februarja, ko smo skupaj z Milanom in Matjažem ob 14. uri štartali iz Velenja ter se mimo Tržiča odpeljali na Ljubelj. Hitro smučke na noge, velike nahrbtnike na ramena in po smučišču navzgor na Zelenico. Ker zaradi slabega vremena sedežnica ta dan ni delovala nas je počasi začel loviti večer. Do doma pri izviru Završnice, ki je naslednje dni predstavljal naše izhodišče, smo tako prismučali s čelnimi svetilkami.
V domu so nas čakali kolegi iz Slovenskih Konjic, ki so se že spraševali kaj se dogaja z nami. Naslednjega dne se nam je popoldne pridružila tudi skupina Štajercev iz Ptuja in Novogoričanov. Kljub oblačnemu vremenu in močnemu sneženju smo se tako v soboto opravili na turno smučarski »sprehod« od doma mimo Tinčkove koče do Zabreške planine in tako dokazali, da nam slabo vreme ne pride do živega.
V nedeljo zjutraj nas je pričakal čudovit sončen dan z obilico novega snega, tako, da smo morali temu prilagoditi tudi našo turo. Vsi skupaj – razdeljeni v tri skupine smo se odpravili v smeri proti sedlu Šija, najbolj zagnani smo se povzpeli še na Srednji vrh.
Seveda pa ni šlo vse po načrtu, saj je imelo ruševje ponekod kar predolge »roke«, ki so poskrbele za nekaj atraktivnih padcev in raznih snežnih akrobacij. Ker je vreme zdržalo in nam po kosilu sonce še vedno ni dalo miru, nas je smučarski nemir takoj poslal na popoldansko turo na sedlo čez Pod, ki je med smučarji znano kot Triangel. Nekateri še vedno nismo imeli dovolj in smo morali smuk še enkrat ponoviti.
V ponedeljek pa smo se za piko na "i" odpravili na znan turni smuk v dolino Suho Ruševje. Ker sva prejšnji večer z Matijo, ki je tudi VPZS - spremljevalcem izrazila željo, da bi se povzpela na enega izmed dveh lažje dostopnih dvatisočakov nad dolino, so nama vzpon odobrili. Tako naju je čakal še ta »majhen« priboljšek, ki pa je bil odvisen od razmer, ki bodo v in nad dolino vladale naslednji dan.
Sonce je zjutraj sijalo s polno močjo, želje in pričakovanja so rasli z vsakim metrom. čeprav do sedla Žleb nisva točno vedela, kateri dvatisočak bova izbrala, saj sta se zaradi ugodnih razmer ponujali obe možnosti: Zelenjak na levi ali Palec na desni strani sedla.
Šele deset višinskih metrov pod sedlom je padla odločitev, prepričala naju je gaz predhodnika, ki je lepo vidna vodila na vrh Palca. Opremila sva se kot se za takšen vzpon spodobi; dereze na noge, cepin v roke in čelado na glavo. S sabo sva imela tudi vso opremo za varovanje če bi se izkazalo za potrebno.
Dokler sva midva grizla strmino proti vrhu, so ostali smučali po "dolini". Nekateri so opravili tudi štirikratni spust. Po najinem uspešnem vzponu in sestopu je sledil razgiban turni smuk nazaj do doma pri izviru Završnice in kosilo. Po zasluženem obroku smo pospravili sobe in se nato s polnimi »sprednjimi« in zadnjimi nahrbtniki še zadnjič povzpeli do koče na Zelenici in po smučišču odsmučali do avtomobila. Polni lepih vtisov smo se zedinili, da bomo drugo leto z veseljem opravili ponovitev!
Opravljene ture/smuki:
Petek 5.2.2010: Mednarodni mejni prehod Ljubelj (1058 m) – Dom na Zelenici (1536 m) – Dom pri izviru Završnice (1425 m);
Sobota 6.2.2010: Dom pri izviru Završnice (1425 m) - Tinčkova koča (1040 m) - Zabreška planina (1225 m);
Nedelja 7.2.2010:
- dopoldanska: Dom pri izviru Završnice (1425 m) - Šija (1693 m) - Srednji vrh (1796 m)
- popoldanska: Dom pri izviru Završnice (1425 m) - Dom na Zelenici (1536 m) – čez Pod (Triangel, 1686 m);
Ponedeljek 8.2.2010: Dom pri izviru Završnice (1425 m) - dolina Suho Ruševje - Žleb (1916 m) - Palec (2026 m)
Poročilo pripravila Igor in Matija
Fotografije so na ogled v albumu LINK
