Listam prispevke ŠAO plemena in vidim, da se vsi nekako vztrajno podimo po zaledenelih slapovih v Logarski dolini.
Plezalca v Čaši se najbrž ne bosta strinjala, da je bila dolina mrzla. Seveda je vaju grelo sonce, mi pa smo bili na nasprotni strani doline, kjer nas je pošteno nohtalo. Zjutraj smo začeli nekako ob istem času, predvidevam, saj smo imeli bližnje srečanje na cesti, ampak naša limuzina z zatemnjenimi šipami vama ni dopuščala pogleda, da bi lahko odmahala našim pozdravom.
Priprave in ogled terena in slap Sušica
Začeli smo v Sušici ( WI 4 ;150m), kjer smo morali na vstop kar malo počakati. Dve navezi sta nas za las prehiteli, mi pa smo se ta čas greli ob psu Benčiju, ki te dni plezalce pospremi do slapu. Kar je bilo videti že z Mijotovih slik. Slap je bil dobro narejen. Ker so obiskovalci željni plezanja strumno prihajali, smo se razdelili v dve navezi in jo vsaka po svoji strani mahnili proti cilju. Jure z desne, Tanja z leve, tam, ko se prehod zoži, pa imajo dame prednost! Naslednji raztežaj zamenjamo v vodstvu in prvi slap je za nami.
Še enega, rečemo in ta je kar sosednji Slap pod tunelom ( WI 4; 100m ). Ampak, tale štirica ima še kakšen plus zraven, če ne že kar petico v drugem raztežaju. Huh, je bilo kar pestrih nekaj metrov. Če je še prej nohtalo, je bilo sedaj pošteno vroče!
Na koncu pa še poštena pizza za pošteno delo.
Lp Tanja
(tekst in fotografije Tanja Ramšak)
Zadovoljni mušketirji in tunel
Taprava pizza