Prebudili smo se v muhasto, oblačno, sneg napovedujoče jutro… vendar v pričakovanju, da bo vreme postreglo z lepo zimsko idilo in nam popestrilo naš prvi zimski orientacijski pohod po Slemenu. Želja se je izpolnila… Snežinke so nas spremljale od začetka do konca naše »resno zimsko razposajene« poti.
Razdelitev v dve skupini ob spremljavi snežink
Eni na smučeh ...
Na izhodišču, pred Andrejevim domom, smo se razdelili v dve skupini, si razdelili karte, se oborožili s kompasi, svinčniki in merili ter se lotili dela (eni peš, drugi na smučeh). Skupini sta se pri iskanju kontrolnih točk menjavali. Pri tem je skupina, ki ni iskala točke, kontrolirala drugo skupino ali je našla pravo točko.
Prva skupina ugotavlja ali je našla prvo kontrolno točko
Vodeča prva skupina v ozadju, kontrolna druge skupine v ospredju
Kontrolnih točk je bilo deset. Do njih nas je vodilo kar nekaj vzponov in spustov, ki pa za nas seveda niso bili težki, temveč precej zabavni, saj je vsake toliko časa od kod priletela kakšna kepa ali pa je kdo »do riti zagreznil« v sneg…
Seveda, pa se nismo ves čas samo zabavali. Na začetku smo bili vsi resni in zagnani, ker so bile tudi kontrolne točke takšne, da jih je bilo težje najti. Vsi smo sodelovali in delovali kot pravi tim. Vsak je prispeval nekaj svojega znanja, ki so ga s komentarji dopolnili naši spremljevalci (Sergej, Mijo in Matija). Risanje azimutov nam ni delalo preglavic. Žal pa zaradi slabega vremena nismo mogli preizkusiti metode določanja stojne točke s pomočjo triangulacije. Nekaj malih preglavic nam je delalo tudi merjenje razdalje v naravi, saj zaradi snega naše razdalje korakov niso bile čisto realne (otežena hoja in zdrsi), razdalja merjena s turnimi smučmi pa nas je tudi malce pretentala. Kontrolne točke smo našli vse, razen ene (nesrečne trojke), ki je zavedla obe skupini – vodečo in kontrolno. Presenetila nas je namreč naravna živa meja iz mladih smrečic, ki jih je bilo treba prečiti ter zmedla naš občutek za razdaljo in smer. V takih primerih je posebej pomembno, da nas naravne prepreke ne zmedejo, temveč, da nas spodbudijo k večji previdnosti in natančnosti pri določanju smeri in razdalje.
Risanje azimutov in določanje smeri
GPS sled orientacijske poti
Ostale točke nam niso delale večjih preglavic. Žal nas na kontrolnih točkah ni čakalo nič markantnega… kot na primer kakšen dober piškot ali pa topel čaj… Smo pa zato imeli drugo motivacijo… Sergej nam je namreč obljubil pico pri Kajuhu v Šoštanju in smo zato zadnje kontrolne točke kar obleteli in hiteli proti Andrejevem domu… Seveda to ne pomeni, da jih nismo pošteno našli. Pri predzadnji točki smo naredili še kratko analizo našega pohoda in se vsi globoko strinjali, da nam niti slučajno ni bilo dolgčas.
Vse fotografije so na ogled v albumu LINK
