Tokrat smo se v upanju na ugodne snežne razmere odpravili v sosednjo Avstrijo.
Z gondolo do zgornje postaje, nato pa smuči na noge in peš naprej. Kakor hitro smo zapustili urejeno smučišče je bilo jasno, da snega pravzaprav primanjkuje. 
Ruševje in skalce so kukale izpod pomrznjenega belega plašča skoraj na vsak meter. Z iskanjem uporabnih prehodov smo uspeli in se po dobri uri in pol znašli na vrhu Pece - drugem najvišjem vrhu severnih Karavank. Kordeževa glava je samo trinajst metrov nižja od najvišjega Obirja (Ojstrc/Hochobir je visok 2139 m).
Par fotografij, nato pa spust do bližnje kotanje, ki je nudila odlično zavetje za malico in malce počitka. Kmalu se je vrh začel zapirat, mi pa smo že iskali prehode do Knipsovega sedla za nadaljnji, 8.8km dolg spust v dolino. Na smučiščih 
do doline je bila le občasno gneča, tako smo dolgo in mestoma kar strmo traso prevozili brez večjih zapletov. Skupno smo v dobrih štirih urah (efektivno) v pristopu nadelali okoli 650 višinskih metrov, ter se v sestopu spustili okoli -1700 višinskih metrov vse do parkirišča.
Pihalo ni pretirano, zadeli smo prav prijetno vreme! Razmere na vrhu naslednji dan pa so bile po pripovedovanju prijateljev povsem drugačne.
Pavel, Matija, Mijo
Album fotografij (samo vzpon) LINK
Vzpon proti Knepsovem sedlu
Na vrhu Kordeževe glave
Tik pred spustom na sever v Avstrijo se je začelo zapirati ..