PD Jezersko vabi na tradicionalno, 14. turnosmučarsko prireditev v soboto, 31.01.2009 na Jezersko.
PROGRAM
Sobota, 31.01.2009
* 7:30 - 8:30 dvig štartnih številk
* 9:00 štart
* 13:00 skupno kosilo
* 14:30 slovesna razglasitev rezultatov
Dvig štartnih številk bo na prireditvenem prostoru (dvorana Korotan na Jezerskem)! Po zaključku tekmovalnega dela bo kosilo in slovesna razglasitev rezultatov v dvorani KOROTAN.
ORGANIZATOR: PD JEZERSKO Uradna stran tekmovanja
PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA: g. Milan KOCJAN, župan
DIREKTOR TEKME: Milan Šenk
TEHNIČNI VODJA: Drejc Karničar
PRIPRAVA PROG: Franc Zadnikar
VODJA KONTROL: Peter Sušnik
MERITVE: TIMING JEZERSKO, Iztok Tonejec
PROTOKOL: Carmen Karničar
TISK in WWW: Brane F. Žagar, ARTRIS
Korenine domačih turnosmučarskih tekmovanj segajo v davno leto 1927, ko je zimskošportna zveza organizirala prvi Triglavski smuk. Vse, kar je takrat v Sloveniji kaj veljalo, tako glede telesne zmogljivosti, kot smučarske spretnosti, se je udeležilo te prireditve. Najprej je bilo treba z nahrbtnikom in smučmi na ramenih iz Mojstrane skozi Krmo na Kredarico približno 20 km peš (6-8 ur). Štart je bil naslednji dan na Kredarici (2515m), cilj pa v Krmi pri Debeli bukvi (1180m).
Tekmovanje je postalo tradicionalno, čeprav sta se proga in način tekmovanja ves čas spreminjala. Od tekmovanja z nahrbtniki in vmesnimi vzponi pa vse do tekmovanja, ki je bilo že povsem podobno današnjemu smuku. V petdesetih letih so Triglavski smuk v tekmovalni obliki opustili.
V Italiji, kjer smo Slovenci sodobni turnosmučarski rally spoznali, pa tudi v drugih alpskih deželah, je to panoga z dolgo tradicijo, saj nekatera tekmovanja prirejajo že skoraj 40 let. V sedemdesetih letih so se alpinisti iz Mojstrane prvič seznanili s tovrstnim tekmovanjem blizu Lecca v Italiji, ki pa se je še močno razlikovalo od sodobnih rallyev.
![]()
Prvi stik Slovencev s sodobnim turnosmučarskim rallyem predstavlja nastop Luke Karničarja (AO Jezersko) in Mateja Kranjca (AO Kranj) na 9.mednarodnem rallyu "Pizzo tre Signori" 2. in 3.03.1985, v Premani v Italiji. Nastop s slabo in sposojeno opremo na povsem nepoznanem tekmovanju, ki je potekalo v zelo težkih razmerah zaradi velike količine novozapadlega snega (Luka je odnesel plaz), sta srečno prestala in med 18 ekipami zasedla 11. mesto. Najpomembnejše je bilo navdušenje, s katerim sta doma pripovedovala o napornem tekmovanju in o neverjetno prijaznih gostiteljih zanimivega tekmovanja.
![]()
Že naslednje leto so Slovenijo zastopale kar 4 ekipe iz Kranja in z Jezerskega. V konkurenci 45 ekip sta se Luka in Davo Karničar zavihtela na odlično 6. mesto ter tako okrepila navdušenje nad novo disciplino. V Kranju se je zanimanje počasi manjšalo, z Jezerskega pa smo odhajali skoraj vsako leto v Premano s kakšnim novim tekmovalcem. Alpinisti z bolj ali manj bleščečo smučarsko kariero, vajeni trdega treninga in strmih gora, smo se v rallyu nekako našli in z njim zaživeli prek celega leta.
MEMORIAL
LUKA KARNIČAR (27.4.1956 - 10.6.1997) ![]()
Legenda slovenskega tekmovalnega turnega smučanja, ki je leta 1985 prvič okusil slast in napor italijanskih rallyev, ko sta se z Matejem Kranjcem udeležila Rallya Pizzo Tre Signori v Premani. Že naslednje leto skupaj z bratom Davom na isti tekmi dosegel neverjetno 6.mesto. Od takrat je vztrajno in temeljito netil ogenj navdušenja med ostalimi jezerskimi alpinisti za turno smučanje in turnosmučarski rally. Z Drejcem sta na tekmah za Alpski pokal dvakrat celo osvojila tretje mesto. Ko se je rally, predvsem po njegovi zaslugi, začel dogajati tudi v Sloveniji, ga s prve stopničke enostavno ni bilo mogoče zvleči. Rad je ponergal in pojamral, kako da ne more več, da nič ne trenira,…, a je vedno stisnil zadnjo kapljo krvi in znoja, da je pokazal kdo je kdo.
Alpinisticni inštruktor, gorski vodnik in gorski reševalec. Prek 1000 vzponov in sedem alpinističnih odprav. Pionir slovenskega smučanja z najvišjih gora. Predsednik PD, načelnik AO in GRS Jezersko. Alpinizem in planinstvo bosta na Jezerskem vedno neločljivo povezana z njegovim imenom.
Sicer aktiven športnik v mnogih disciplinah, neverjeten organizator, pedagog in voditelj, borec za Jezersko Občino in sočloveka. Strog do sodelavcev, a precej strožji do samega sebe. Zelo načelen in dosleden - na njegovo besedo si se vedno lahko zanesel. Pravi steber naše doline, ki še kako manjka…
RADO MARKIČ (6.11.1962 - 10.6.1997)
Rado je bil vedno nasmejan in razigran. Nekoliko drugačen, samosvoj, prisrčen. Njegova odprtost je bila za Jezerjana prav neverjetna in ravno zato še bolj dragocena.
Ko je šel prvič z Milanom na rally v Premano je nekako preživel in ostal navdušen. Seveda je bil odličen smučar, le s krutostjo šprinta se nikakor ni mogel sprijazniti. Prav neverjetno je bilo opazovati, kako je zadnje poletje in jesen tekal in kolesaril z enim samim namenom, da bi bil čim bolje pripravljen za sezono rallyev… Ves suh in koščen je bil pravzaprav kot narejen za vzdržljivostne športe. Zaljubljen je bil v gorsko kolo, nikdar ni manjkal na tekaških preizkušnjah, med smučarskimi koli se je počutil kot doma. Stena pa je bila njegova ljubezen. Izreden občutek za gibanje v vertikali naših gora je dokazoval v svojih golobradih letih, ko sta z Davom podirala razne rekorde, ko je z različnimi tujimi soplezalci iskal prvenstvene prehode, pa tudi kasneje, ko je kot gorski reševalec priskočil na pomoč.
Vir objave: memorial.ktts.si
