Vod petih smo ponovno iskali po robu soške fronte na Vršiču. Dva gornika iz ekipe pred tedni sta bila zamenjana s svežima borcema.
Na vzhodni strani male mojstrovke smo se urili v smeri Pocarska IV/IV 200m. Menda je bila smer navrtana za potrebe urjenja slovenske vojske in to je zanimivo preverit. Če je dobro za vojsko je dobro za vse. Polurni dostop iz sedla Vršiča pod Tičarjevo kočo (kjer bi vojska poskakala iz kamiona) je v dolgem ključu, desno proti Šitom glave. Potem obrat proti Mali Mojstrovki (Grebenc), kjer se smer iz fotografije jasno zazna na vzhodni steni, desno od Butinarjeve grape.
Sveža borca sta dobro orientirala pod smer in vmes razlagala potek. Borec Jure je izrazil željo plezati naprej v uvodnem raztežaju, ker se je med tem ogrel in našel odločnost je napeljal preostale raztežaje do vrha smeri. Z redečim sprejem špricani svedrovci (vojska si to privošči) ves čas smeri enostavno kažejo pot, klasično po prehodih in skokih do zahtevnosti III/IV. Opazovalka Mateja je zbirala podatke za svojo nadaljnjo gorniško pot, Matej UN je bil za zraven. Res drži kar so zapisali predhodniki v elektronski vodnik, da je skala mestoma napokana in se sprotna uporaba stopov in oprimkov preverja. V vojski se pač stvari ne počnejo na pamet. Izstop je na vrhu stebra, kakšnih 50 m do markirane poti na Malo Mojstrovko, tam sestopimo nazaj na Vršič, do kamiona – karavana.
Drugi del voda (Grega, Lidija) je opravil patruljo pod severno stran Velike Mojstrovke, kjer sta raziskovala možnosti v smeri Steber revežev V-/IV+ 500m. Ura in napoved večerne mokrote, nista obetala ustreznega razpleta. Zato sta obrnila v prvi tretjini in varno sestopila, da lahko dokončata naslednjič.
Dan smo sklenili z obvozom preko Log Dragomer, kjer smo si ogledali tekmo državnega prvenstva v plezanju Balvanov in podpirali ŠAO klubske tekmovalne kolege v družbi trenerja Gorazda.
Vojska,
Steber revežev V-/IV+ 500m:
Gregor Ahtik
Lidija Celecer
Pocarska IV/IV 200m:
Jure Premelč
Mateja Stropnik
Matej Blagus
