V soboto po kosilu se z Suzano odpraviva proti ŠAO koči na Okrešlju.
Snega je vse do koče še zelo veliko, tako da turni smučarji lahko smučajo vse do avtov. Ko prispeva do koče je tam že prijetno toplo. Elvis in Cristina nama prepustita postelji, saj sta si za sobotno noč malo nad kočo izkopala bivak.
Za nedeljski dan sva si izbrala dve grapi, Dopoldansko in Sestopno. Ob svitu sva že na vstopu prve. Ker je prejšnji dan snežilo je delno zasnežen tudi spodnji del, zato se odločiva da je vredno poskusiti. Po nekaj metrih se naveževa, urediva sidrišče in tako preplezava ključni del Dopoldanske grape. Ker sva bila dovolj zgodnja je bilo v tem delu še kar nekaj pomrznjenega snega in trave, ampak brez zatikanja cepinov za skalo ni šlo. V nadaljevanju so bile razmere zelo dobre. Zaradi zgodnje ure je bila celotna grapa pomrznjena, snega je bilo dovolj in je bil dobro predelan, tako da je bilo plezanje do vrha pravi užitek.
Z vrha grape se kar hitro odpraviva proti naslednjemu cilju. Tudi v Sestopni grapi sva bila ta dan prva. Po nekaj metrih opaziva, da so razmere v tej grapi precej slabše kot v dopoldanski. Sneg še ni povsem predelan.
Kaj kmalu sva na vrhu in že opazujeva čudovite razglede na Jezerski del KSA in oddaljene Julijce ter Karavanke.
Po malici na Jezerskem sedlu se odpraviva proti Savinjskem sedlu in naprej proti koči.
Ob pogledu na spodnji del Dopoldanske grape ugotoviva, da sva zjutraj ujela še zadnje znosne razmere za spodnji del, saj popoldne o ledu in tanki plasti snega ni bilo ne duha ne sluha. Na ŠAO koči preživiva prijetno popoldne in se v ponedeljek dopoldne odpraviva v dolino.
Naša koča nam predstavlja zelo dobro izhodišče za zgodnje vzpone, predvsem pozimi ko je to ključnega pomena, zato jo le z pridom uporabljajmo.
Miha