V OSRČJU JULIJCEV

ImageZ Juretom sva se odločila, da se za Veliko noč odpraviva v osrčje Julijskih Alp in osvojiva Kanjavec. Tura je opisana kot kondicijsko zelo zahtevna, zato sva se odločila, da jo zaradi najine »pisarniške kondicije« izpeljeva v dveh dneh.

Res lepa tura, jo priporočava, sploh če vreme služi tako kot je nama.

V soboto sva pustila avto pri Kovinarski koči v Krmi in štartala ob 15.00 uri proti Vodnikovem domu na Velem polju. Pot po dolini se zelo vleče, proti Bohinjskim vratcem pa se strmo vzpne. Na drugi strani Bohinjskih vratc nato čaka še krajši spust do zimske sobe na Vodnikovem domu. Verjetno sva bila prva obiskovalca zimske sobe po dolgem času saj sva morala skidati sneg izpred vhoda, da sva prišla vanjo. Iz Krme do Vodnikovega doma sva porabila dobre 4 ure hoje, tako kot narekujejo časovnice v vodničku. Ob treh zjutraj sva dobila tudi dva soseda, ki sta jo naslednji dan mahnila na Kredarico. Zimska soba je solidno opremljena, v njej je 8 postelj in miza.

ImageImage





Naslednje jutro sva jo ob 8.00 mahnila po Velski dolini proti Kanjavcu. Sneg je bil dobro predelan, za prijeten vzpon pa je poskrbelo spomladansko sonce, ki naju je spremljalo ves dan. Na vrh Kanjavca sva prispela ob 11.30. Občutek, da stojiš v osrčju Julijcev, ti dajejo širni razgledi belih poljan vse naokoli. Še Triglav, bližnji sosed, se zdi od tukaj zelo majhen. Malica in predajanje lepotam pokrajin sta hitro minila, misel na skoraj 2000m dolgi smuk v dolino pa je bila naslednja stvar, ki sva se je veselila.

ImageImage






ImageImage






ImageImage





Smučanje s Kanjavca do Velega polja je bil pravi užitek. Predelan sneg, ki je ravno prav odjužil je držal do Hribaric in čez celo Velsko dolino. Na Velem polju pa zopet pse na smučke in še zadnji vzpon približno 300 m višinske razlike do Bohinjskih vratic, vmes pa sva vzela še spalke, lonce in kuhalnik, ki sva jih pustila v zimsko sobi. Smuka v dolino Krme ni bila tako prijetna, takoj čez Vratca kar nekaj klože, malo poledenelo, nižje doli, kjer zahodno sonce že potipa strmine pod Velikim draškim vrhom, pa zopet prijetno. Do avta še malo zaganjanja in prijetno utrujena sva po dvodnevni turi prišla v dolino. Na celi turi sva naredila 2300 višinskih metrov vzpona in spusta v razdalji približno 20 km.

ImageImage






ImageImage







ImageImage






Tanja Ramšak, foto Tanja in Jure