Ideja o Vetrnih policah v Raduhi se je vlekla že od začetka tedna. Vedeli smo, da bodo vremenske razmere tiste, ki bodo v resnici krojile potek dogodkov. Zaradi toplih dni in spremembe vremena, ki je sledil naslednji dan, smo se odločili, da gremo od doma ob pol šestih in pogledamo kakšno je stanje na terenu.
Pri pristopu nismo imeli težav. Vstop v smer je bil po pričakovanju kopen. Tu smo se navezali in prvi del splezali vsak po svoje. Nekateri s cepini, drugi kombinirano (malo roke, malo cepini). Sledil je žleb, na katerem smo se srečevali tako s travo kot s snegom. Na vrhu smeri sta bila še dva malo bolj pokončna raztežaja v katerem so se izmenjavale zaplate snega, ledu in zmrznjenih trav. Zame je bilo to ravno prav težko in v plezanju sem uživala.
Zgodba o uživanju pa se je kmalu zaključila. Odločili smo se, da gremo še v Kaminsko smer. Spustili smo se po zavarovani poti in do vstopa v smer.
Spodnji del smeri smo hitro preplezali, saj so bile razmere v prvih dveh raztežajih odlične. Nato pa se je začela prava učna ura privajanja na kombinacijo derez in skale. Tu je bila skala večinoma kopna. Matranje je trajalo dobra dva raztežaja preden nas je pozdravilo sonce z nekaj vetra. Tudi mi smo ga pozdravili nazaj in se zadovoljni z sobotnim dnevom vrnili v dolino.
Plezali smo: Ahtik, Bisti, Alen, Urška.
Smeri:
- Vetrne police IV/II-III, 185m
- Kaminska smer III/II, 160 m
Urška Petek
