V soboto zjutraj sem se z Julijanom, Tanjo in Juretom odpravila v smeri Logarske doline. Odločili so se, da me odpeljejo k moji prvi grapi. Pri avtu smo se pripravili za vzpon in krenili proti Okrešlju. Počasi smo nadaljevali pot v smeri Mrzle gore.
Zaradi slabših vremenskih razmer je prvo planirana Vzhodna grapa odpadla. V grapi ni bilo dovolj snegu za uspešen in varen vzpon. Odprla se je druga opcija. Dopoldanska grapa se je zdela primerna mojim sposobnostim in neizkušenosti.
V prvem delu grape sta nas pričakal dva skoka. Zaradi varnosti sem bila varovana od zgoraj od Julijana. Jure in Tanja sta bila hitrejša in sta vzpon nadaljevala. Po uspešno preplezanih skokih nas je pričakal lep razgled na preostali del grape. V sredinskem delu grape me je vdirajoči se sneg pošteno utrudil. Od ostalih ni bilo videti sledi utrujenosti in strahu. Kljub bolečinah v mečih in strahu pred padcem, je bila izkušnja zelo zanimiva in nepozabna.
Na vrhu grape nas pričaka močan veter, ki kljub neprijetnosti ne pokvari navdušenja in prelepega razgleda. Prvič sem videla ta del Logarske doline s takšne višine. Z desne strani od Savinjskega sedla čez Rinke vse do Turske gore me je očaral pogled na mogočnost in lepoto gora.
Odpravili smo se proti domu na Okrešlju, kjer smo na koči naredili kratko postojanko za malico. Pri avtu smo se preoblekli in odpravili pogledati stanje slapov. Prvi slap, kjer smo se ustavili je bil slap Sušica nato pa še Skritega ter Palenk. Plezalci so v vrsti čakali na vrsto da ga preplezajo. V slapu pa so že bile tri naveze. Naslednji slap je bil malo ožji, ampak vseeno dovolj visok, da sem dobila potne roke-Skriti slap Na njegovi levi strani smo občudovali visoko ledno zavese na slapu. Meni do tedaj edini poznan slap Palenk je čakal naslednjo navezo. Vsi navdušeni smo že debatirali, kdaj bi jih napadli. Po prijetnem in meni poučnem dnevu ni šlo brez pice in piva. Tu so pa že nastajali plani za naslednji vikend. Se že veselim….
Do naslednjega vikenda vas lepo pozdravljam,
Tamara