V petek me Alen pokliče, kako je kaj z mojo plezalno motivacijo, in če sem v Soboto za akcijo. Na vidiku je namreč pregled terena oz. razmer v Lanežu. Dogovor pade kaj hitro in pridruži se nama še Boštjan. Ob 5:00 se dobimo na parkirišču in gremo. Po zanimivi vožnji proti Raduhi nam le uspe nekako »pririti« do parkirišča, kljub temu da so moje zimske gume bolj letne ko zimske :)
Pripravimo potrebno opremo, in se odpravimo novim dogodivščinam naproti.
Kaj kmalu smo pri koči na Grohatu in gaženje po celem snegu se prične. Bolj kot se približujemo stenam ter grapam bolj je teren neprijazen do nas, in večkrat zagazimo v globok sneg dobesedno do riti. A vendar se le uspemo prebiti do Večerne grape kjer počasi pripravimo cepine, dereze in vso ostalo ropotijo brez katere bi bilo plezanje vsaj zame precej bolj neprijetno. Ko opravimo s prvim skokom ugotovimo, da so razmere precej neprijazne, saj je temperatura globoko pod lediščem, kar nam povedo tudi naši boleči prsti. Plezanje v nadaljevanju kljub bolečim prstom ponudi precej užitkov in kaj kmalu smo na vrhu. Odločimo se da gremo pogledat tudi ostale »grapice« in izberemo grapo, ki nas bo popeljala nazaj v dolino. Odgovor o tem, če gremo še kaj splezat, se zaradi temperatur ponudi sam od sebe in kaj kmalu smo nazaj na parkirišču pri Bukovniku in končno si ogrejemo zaledenele prste, saj nas naposled le obsije sonce, ki smo ga prej opazovali le na oddaljenih južnih delih sosednjih vrhov.
Sledi še povratek domov in potešitev lakote ter žeje v bližnji Piceriji. Kljub slabšim razmeram je to bilo zame lepo preživeto sobotno dopoldne.
